Kdo vse je upravičen do dvigov iz poslovnega računa podjetja?

Gospodarske družbe morajo imeti po slovenski zakonodaji obvezno odprt poslovni račun, preko katerega poslujejo. Odptje poslovnega računa je pri kapitalskih družbah (denimo pri d.o.o.) obvezno že zaradi vplačila osnovnega kapitala.

Pa tudi sicer veljajo za poslovanje preko poslovnega računa drugačna pravila, kot za poslovanje preko osebnega računa. Na poslovnem računu se namreč odvijajo transakcije pravne osebe, ki morajo imeti ustrezno pravno podlago.

Če želi denimo zastopnik pravne osebe (ki je obenem pooblaščenec za upravljanje s poslovnim računom) dvigniti gotovino iz tega računa, mora imeti za ta dvig ustrezno pravno pokritje (z njim bo denimo plačal materialne stroške podjetja - nakup pisarniškega materiala, ali pa je dvig namenjen pokritju (dela) potnih stroškov.      

Odprtje poslovnega računa

Postopek odprtja poslovnega računa običajno urejajo banke v svojih notranjih pravnih aktih. Običajno take račune odprejo na podlagi sklenjene pisne pogodbe o odprtju in vodenju poslovnega računa, če so pred tem s strani imetnika izpolnjeni določeni pogoji:

- da se je  pred sklenitvijo pogodbe seznanil s splošnimi pogoji poslovanja,

- da je podal naročilo za odprtje in vodenje poslovnega računa na internem obrazcu banke, 

- da je predložil dokumentacijo, ki omogoča identifikacijo imetnika poslovnega računa in oseb, pooblaščenih za razpolaganje s sredstvi na računu, ob upoštevanju vsakokrat veljavnih predpisov, vključno z zakonom, ki ureja preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma in

- da je predložil podatke, potrebne za vodenje registra transakcijskih računov in morebitno drugo dokumentacijo, ki bi jo v skladu z vsakokrat veljavnimi predpisi zahtevala banka.

Na podlagi podpisane pogodbe nato banke odprejo poslovni račun, na katerem bo imetnik lahko imel denarna sredstva, in bo opravljala izplačila v njegovem imenu in za njegov račun in tudi druge storitve.

Pooblaščenec za poslovanje s poslovnim računom

Imetnik računa ima vselej možnost, da pisno pooblasti pooblaščenca ali več pooblaščencev za poslovanje na računu. Pri poslovanju na računu sta sicer v uporabi dva tipa pooblastil, in sicer pooblastilo za podpisovanje nalogov in pooblastilo za gotovinsko poslovanje.

Depositphotos

Med obema vrstama pooblastil sicer obstajajo pomembne razlike. Pooblaščenec za podpisovanje nalogov ima načelno enake pravice, kot imetnik računa, razen kadar gre za naslednje primere

- da ni upravičen prenašati svojega pooblastila na druge osebe 

- da ni upravičen odpovedati pogodbe in zahtevati zaprtje računa.

Po drugi strani pa ima pooblaščenec za gotovinsko poslovanje le pravico, da samostojno podpisuje interne naloge za gotovinsko vplačilo v dobro poslovnega računa, poleg tega pa lahko samostojno podpisuje interne naloge za zamenjavo gotovine preko poslovnega računa.   

Osebe, pooblaščene za razpolaganje s sredstvi na računu, morajo pri banki deponirati svoj podpis. Pooblastilo velja, dokler banka ne prejme pisnega preklica pooblastila s strani pooblastitelja.

Preklic in zožitev pooblastila

Pooblastitelj lahko pooblastilo, da nekdo razpolaga s sredstvi na poslovnem računu bodisi prekliče bodisi zoži. Pooblastitelj lahko to stori po svoji volji ne glede na to, da se je tej svoji pravici predhodno s pogodbo morda celo odpovedal. Takšna odpoved namreč nima pravnega učinka. Vsako pooblastilo lahko pooblastitelj prekliče ali zoži v izjavo brez posebne oblike.

Izrecno želim izpostaviti, da preklic pooblastila ter njegova zožitev nimata učinka nasproti tretjemu, ki je sklenil pogodbo s pooblaščencem ali opravil kakšen drug pravni posel, ni pa vedel in ni bil dolžan vedeti, da je pooblastilo preklicano ali zoženo. Konkretno to pomeni, da denimo banka ne bo odgovarjala za izplačilo gotovine pooblaščencu družbe, če pooblastitelj banke ni predhodno obvestil o preklicu ali zožitvi pooblastila.

Ima pa v tem primeru pooblastitelj od pooblaščenca pavico zahtevati povrnitev škode, ki mu je zaradi tega nastala, razen, če pooblaščenec ni vedel in ni bil dolžan vedeti za preklic oziroma za zožitev pooblastila.     

Nepooblaščeni dvigi iz poslovnega računa lahko predstavljajo kaznivo dejanje poneverbe ali neupravičene uporabe tujega premoženja

Depositphotos

Naj v zvezi s tem omenimo tudi to, da lahko nepooblaščeni dvigi iz poslovnega računa predstavljajo celo kaznivo dejanje poneverbe v skladu z 209. členom Kazenskega zakonika (KZ-1). Kdor si namreč protipravno prilasti denar, ki mu je zaupan v zvezi z zaposlitvijo ali pri opravljanju gospodarske, finančne ali poslovne dejavnosti ali pri opravljanju dolžnosti skrbnika ali mu je prepuščeno kot uradni osebi v službi, se kaznuje z zaporom do treh let.

Če gre pri tem za premoženje velike vrednosti in si je storilec hotel pridobiti tako premoženjsko korist, se storilec kaznuje z zaporom od enega do osmih let.

Če pa storilec zaupan denar neupravičeno uporabi, se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do treh let.