Kako je Temu pokvaril načrte enemu najbogatejših Slovencev

Oglasi spletne platforme Temu, ki tudi v Slovenijo dostavlja večinoma poceni kitajske izdelke, so preplavili oglasne prostore, po besedah naših sogovornikov pa so aplikacijo posvojili tudi Slovenke in Slovenci. To občuti marsikateri trgovec v Evropi, pa tudi v Sloveniji. 

Prihod Temuja pušča zaznavne posledice denimo tudi pri poslovanju družbe iz Trzina HS Plus (njen 38,5-odstotni lastnik je Rok Slapar, ki je uvrščen na Managerjevo lestvico najbogatejših, preostali delež je v lasti družbe same), ki upravlja spletno prodajno platformo Vigoshop. Operativni in finančni direktor Bogdan Pevec pravi, da njegov prihod čutijo zelo močno: "Zaradi široke ponudbe izdelkov vse težje pripeljemo na trg nov izdelek, kar je eno gonil prodaje v naši panogi." 

Z izjemno intenzivnim in agresivnim vlaganjem v marketing (za oglaševanje na Facebooku naj bi dnevno porabili od pet do osem milijonov evrov) po njegovih besedah kitajski trgovci povzročajo veliko disrupcijo na trgu: "V zadnjih šestih mesecih so tudi drugi igralci, kot so Amazon, AliExpress in tako naprej, šli v ofenzivo, da zaščitijo svoj tržni delež. In to je povzročilo zelo, zelo močan dvig stroškov oglaševanja."

Pevec iz HS Plus  pravi, da se Temujev učinek pri njih kaže s padanjem bruto marže: "Trenutno smo od vseh večjih e-commerceov tu okoli pravzaprav še edini živeči. Z drugimi konkurenti je pometel."

Če je družba v letnem poročilu za leto 2023 zapisala, da za leto 2024 predvideva nadaljnjo rast obsega poslovanja in povečanje prihodkov za četrtino, danes Pevec pojasnjuje, da ohranjajo prodajne obsege: "Letos načrtujemo okoli 160 milijonov evrov realizacije [lani so imeli 156 milijonov evrov prihodkov], bo pa občutno manjši dobiček."

Lani so imeli 16 milijonov evrov čistega dobička, "letos, mislim, ga bo pol manj, trenutno smo pri petih milijonih". Zanikal je tudi naše informacije, da naj bi zaradi kitajskih trgovcev, kot sta Temu in Shine, imeli finančne težave in dodal, da pogled usmerjajo naprej, kako bitko zmagati na dolgi rok.

Kaj sploh je Temu in kako pometa s konkurenco?

Platforma neposredno povezuje kitajske proizvajalce in prodajalce s kupci, medtem ko oni poskrbijo za dostavo. Lani so v letnem poročilu PDD Holdings zapisali, da si prizadevajo postati globalna platforma za zagotavljanje kakovostnih izdelkov potrošnikom po privlačnih cenah. 

Začetki tega trgovca segajo v september 2022 v Združene države Ameriko, v Boston (Massachusetts). Lastnik platforme je PDD Holdings s sedežem na Irskem, tega pa je osnoval 44-letni milijarder Colin Huang.

 

Kitajska spletna trgovca Shein in Temu preko marketinških pristopov in družbenih omrežij prepričljivo osvajata trg spletne prodaje, ki so mu nekoč dominirala zgolj velika imena, kot sta Alibaba in Amazon. "Temu in Shein postajajta vodilna (spletna, op.a.) trgovca, ne samo zato, ker sta poceni, ampak ker prinašata umetno inteligenco in jo uspešno uporabljata, nove marketinške pristope, odlično organizacijo, predvsem pa skrajšujeta pot kitajskemu blagu, ki je prej prihajalo v Evropo preko velikega števila posrednikov," je za  Bloomberg Adrio povedal  Aljoša Domijan, direktor Gambit Trade, ki ima v lasti spletno trgovino Enaa.

  

"Verjetno se s tem končuje obdobje, ko so preprodajalci prek družbenih omrežij, Amazona, Etsyja, in tudi s plačanim oglaševanjem prodajali izdelke neposredno z objavami kitajskih spletnih strani na evropskih in ameriških. Zaslužki so bili res neverjetni," pravi Aljoša Domijan iz družbe Gambit Trade, ki upravlja spletno trgovino Ena A.

Nova generacija kupcev zdaj kupuje po cenah, ki so jih prej plačevali preprodajalci, pojasnjuje Domijan in dodaja, da pri njih tega za zdaj ne čutijo, saj se s tem niso ukvarjali: "Seveda pa smo pozorni, kako se pripraviti na spremembe nakupovalnih navad v naslednjih letih."

Nič več v trgovske centre

Domijan ugotavlja, da je veliko kupcev izredno hitro sprejelo prodajno platformo Temu, pa tudi Shein, ki se ukvarja s prodajo oblačil. Za zdaj na teh straneh po njegovih besedah še ne kupujejo pralnih strojev, televizorjev in prenosnikov, ampak skoraj izključno cenejše izdelke, oblačila, obutev, igrače, modne dodatke, pri katerih je cena tako nizka, da niti ne računajo na reklamacije in kakovost kot osnovo za dolgoročno uporabo: "Vse spremembe potrošniških navad je trenutno težko napovedati, vsekakor pa lahko rečemo, da nova generacija kupcev s to izkušnjo ne bo več obiskovala trgovskih centrov."

 

Kako je s plačilom carine in DDV

Danes so pošiljke iz tretjih držav, torej tudi iz Kitajske, vredne do 150 evrov, oproščene plačila carine, zanje pa se obračuna DDV. Kaj pa velja za HS Plus?

Ko evropsko podjetje pripelje zabojnik v Koper, mora za uvoženo najprej plačati carino: "Moram spoštovati vse evropske regulative, vezane na izdelke, na kakovost izdelkov, imeti certifikate in tako naprej, kar pomeni, da moram posegati po izdelkih višjega cenovnega razreda, kot recimo to [ne] velja za kitajske konkurente. Vse to nas potiska v konkurenčen položaj, ki ni dolgoročno vzdržen oziroma je bistveno poslabšal naše delovanje."

Medtem je prepričan, da so zaradi Temuja kratko potegnili tudi kupci: "Preprosto zato, ker dobijo res 'škart' robo. Drugo je, da niso zaščiteni, ko je z naročilom kar koli narobe."

Zakaj se kupci sploh selijo k Temuju? 

"Tukaj ni čustvene navezanosti. Gre za impulzivne nakupe, tako pri nas kot pri njih, pomembna je pač cena," pojasni Pevec. Po njegovih besedah je Temu zavestno vstopil z nizkimi, dampinškimi cenami, kar jim je tudi prineslo izgubo. Zanje, tako Pevec, ne velja neka osnovna logika poslovanja, ki jo imajo 'normalna' podjetja: "Poleg tega za njimi stoji kitajska vlada, ki pravzaprav vse financira, širitev in rast."

Sogovornik opozarja, da gre za problematiko na ravni celotne Evrope. Meni, da je ključno zaščititi evropski trg, saj mora za vse veljati enako, na drugi strani pa nadzirati fizični pretok v Evropo. Prepričan je tudi, da bi Evropska unija morala znižati prag s prej omenjenih 150 evrov za oprostitev carine (sistem IOSS, ki je prinesel določene poenostavitve glede DDV, bi ukinil), zahtevati obvezno registracijo družbe v Evropi in skladiščno lokacijo v Evropi: "Eno je davčno vprašanje, drugo pa trajnostno."

Treba je urediti tudi varstvo potrošnikov, saj se v obtok sproščajo izdelki "brez kakršne koli kontrole, porekla, kakovosti, vsebine". Tržni inšpektorat namreč ne bo oziroma nima pristojnosti pregledovati skladnosti njihovih izdelkov z evropsko zakonodajo, pravi Pevec.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar