Čeprav je turizem eden stebrov hrvaškega gospodarstva, pri hrvaških pokojninskih skladih domača turistična podjetja niso prva naložbena izbira. Tudi sicer je na Zagrebški borzi zelo malo podjetij, v katera vlagajo vsi. Pokojninske družbe so imele konec leta 2023 za 2,8 milijarde evrov hrvaških delnic. Ob tem so 1,7 milijarde evrov vložile v lastniške deleže tujih podjetij, med njimi največ v slovenske blue chipe.
Skupaj s kolegi s hrvaškega uredništva smo naredili pregled, kam hrvaški pokojninski skladi trenutno nalagajo prihranke prihodnjih hrvaških upokojencev. Izbor teh naložb v veliki meri uokvirjajo zakoni, vendar imajo upravljavci skladov še vedno nekaj svobode pri odločanju, katere delnice, obveznice in druge instrumente bodo kupovali in prodajali.
V tem članku se bomo osredotočili le na delnice, ki tradicionalno veljajo za bolj tvegane vrednostne papirje, dolgoročno pa naj bi prinašale nadpovprečne donose. Med tremi kategorijami obveznih hrvaških pokojninskih skladov A, B in C lahko v delnice vlagajo le obvezni skladi kategorije A in B.
Preberi še
Preobrat glede na 2022: Pokojninski skladi lani tudi z dvomestno donosnostjo
Kako težko bo minimalno zajamčeno donosnost dosegati letos?
15.01.2024
Pokojninski skladi: Zajamčena donosnost v 2024 bistveno višja
Finančno ministrstvo jo izračuna vsako leto posebej, objavi pa jo do konca januarja.
08.11.2023
Pokojninska reforma je obtičala, velikih sprememb ni pričakovati
S sprejemom pokojninske reforme se mudi.
05.02.2024
Statistika: V katere države gre največ denarja za pokojnine?
Pridobili smo podatke o nakazilih Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje upokojencem, ki živijo v tujini.
02.01.2024
Konec leta 2023 je imelo osem skladov teh dveh kategorij 18,4 milijarde evrov sredstev v upravljanju, kažejo podatki hrvaške agencije za nadzor finančnih storitev. Od tega so 4,5 milijarde evrov vložili v delnice: 2,8 milijarde v domače in 1,7 milijarde v tuje.
Pokojninski skladi naših južnih sosedov vlagajo v približno 40 hrvaških podjetij, a tudi v več kot sto tujih. Čeprav je izbira tujih naložb ogromna, pa lahko opazimo nekaj podobnosti.
Med tujimi naložbami na vrhu slovenski blue chipi
V prihodnost slovenskih blue chipov verjame večina hrvaških upravljavcev skladov. Slovenski delniški trg je eden tistih, na katerem pokojninski skladi lahko vlagajo, hkrati pa jim je blizu in dobro poznan. Prihodnje pokojnine hrvaških državljanov so naložene v skoraj vsa največja imena Ljubljanske borze.
Najbolj priljubljen je novomeški farmacevt Krka, saj v njene delnice vlaga vseh osem opazovanih skladov. Skupaj so hrvaški pokojninski skladi v Krko vložili več kot 350 milijonov evrov, daleč največ med vsemi tujimi skladi. Poleg Krke vsi opazovani skladi vlagajo tudi v delnice Podravke, Atlantic Groupe in Meritus Investments.
Vsi skladi razen Raiffeisnovega vlagajo tudi v Novo Ljubljansko banko (NLB), pa tudi Petrol, največjega slovenskega trgovca z energenti. NLB je na drugem mestu po skupni vrednosti vloženih sredstev v tuje družbe, tja so vložili skoraj 150 milijonov evrov. Na tretjem mestu je Petrol, v delnice trgovca z energenti so hrvaški pokojninski skladi skupaj vložili dobrih 100 milijonov evrov.
Sklada AZ in PBZ CO investirata v Zavarovalnico Triglav, Erste plavi pa v pozavarovalnico Sava Re. Delnice Luke Koper so zanimive za pokojninska sklada AZ, PBZ pa vlaga še v delnice Telekoma Slovenije.
Kje upravljavci vidijo priložnosti na hrvaškem borznem parketu?
Od osemdesetih hrvaških družb, katerih delnice kotirajo na borzi, pokojninski skladi vlagajo v približno 40 podjetij. Ker je bazen domačega kapitalskega trga plitek, večje izbire preprosto ni, zato hrvaški pokojninski skladi vlagajo v tisto, kar lahko. Od omenjenih 40 je le osem domačih družb, v katere so sredstva naložile vse štiri pokojninske družbe.
Še manj pa je podjetij, katere deleže ima vseh osem opazovanih skladov, zgolj tri. To so Podravka, Atlantic Group in Meritus Naložbe. Daleč največja skupna vrednost vloženih sredstev je pri Podravki, kjer presega pol milijarde evrov. Izstopa tudi Končar elektroindustrija, v kateri ima skupno sedem pokojninskih skladov več kot polovični lastniški delež, država pa obvladuje še 30 odstotkov.
Sedem domačih skladov, z izjemo sklada B kategorije Raiffeisen, vlaga tudi v ne tako znano skupino CIAK, trgovca z avtomobilskimi deli in podjetje, ki se ukvarja z ravnanjem z odpadki. Druga državna družba, ki jo vse pokojninske družbe ocenjujejo kot dobičkonosno, je Hrvatska poštanska banka (HPB), katere delnice drži šest skladov.
Stavijo na finančno panogo
Poleg slovenskih in hrvaških delnic je za hrvaške pokojninske sklade zanimiva finančna panoga. Vsi hrvaški pokojninski skladi z izjemo Raiffeisnovega vlagajo v plačilnega velikana Mastercard, podobno je tudi pri Visi, a vanjo vlagajo vsi skladi razen PBZ Croatia osiguranja. Poleg vsega tega skladi AZ nalagajo tudi v delnice American Expressa.
Ko gre za banke, so prihranki prihodnjih hrvaških upokojencev naloženi v delnice nekaterih znanih, pa tudi nekaterih manj znanih imen. Za začetek so pri Erste plavi edini, ki vlagajo v italijansko banko Intesa Sanpaolo, sklad PBZ CO kategorije B pa edini, ki vlaga v svojo konkurentko Unicredit. Pomembno je poudariti, da sklad PBZ CO niti nima možnosti investirati v Inteso Sanpaolo, ker je ta banka lastnica enega od ustanoviteljev družbe za upravljanje skladov PBZ CO Privredne banke Zagreb. Podobno je s skladom AZ, katerega lastniško stanje omejuje naložbe v Unicredit, lastnico Zagrebačke banke.
Med bolj zvenečimi imeni v bančnem svetu lahko omenimo še švicarsko UBS, katere delnice vlagajo pokojninski skladi Raiffeisen. Ta investicijska banka je bila preteklo leto v središču pozornosti, ker je prevzela še eno znano švicarsko bančno ime in svojo prejšnjo konkurentko Credit Suisse.
Priljubljena tudi farmacevtska panoga
Med tujimi družbami hrvaški pokojninski skladi zbirajo tudi podjetja iz farmacevtske panoge. Sklad AZ ima v lasti delnice ameriškega Pfizerja in švicarskega Rocheja, obeh znanih proizvajalcev zdravil. Sklad PBZ CO vlaga tudi v nemški Beiersdorf, ki ima v široki ponudbi balzam za ustnice Labello in kreme Nivea. Isti sklad ima tudi delnice še enega nemškega podjetja, Fresenius Medical Care, ki dializo in vse, kar je s tem povezano, izvaja prek več kot štiri tisoč klinik.
Drugo znano ime je Moderna, ameriški proizvajalec cepiv, ki je postal znan med pandemijo covida. V njihove delnice vlaga pokojninski sklad Raiffeisen. Podobno se odloča United Therapeutics, ameriško biotehnološko podjetje, katerega delnice so izbrali v Erste plavi, ta sklad pa je edini, ki vlaga v AbbVie, prav tako ameriško podjetje za raziskave in proizvodnjo zdravil.
Erste modri sklad drži tudi delnice ameriške družbe McKesson, ki se ukvarja z distribucijo zdravil in medicinske opreme, z zdravstvom pa je povezana naložba v družbo Mettler-Toledo, kjer ima delež sklad PBZ CO. Sklad AZ pa ima delnice ameriškega podjetja AMN Healthcare Services, ki se ukvarja s kadrovanjem v zdravstvu.