Prihranki podjetij na bankah letos kopnijo. Kako jih porabljajo?

Potem ko so imela podjetja v Sloveniji decembra lani rekordnih skoraj 11 milijard evrov vlog, te vsak mesec nekoliko skopnijo. Še marca je bilo vlog za 10,5 milijard evrov, kažejo podatki Banke Slovenije (BS), konec junija pa le še dobrih 10,14 milijarde evrov. Trend je ravno obraten kot pri gospodinjstvih. Kaj podjetja počnejo s temi prihranki in ali je to dobra novica za gospodarsko rast?

Vloge nebančnega sektorja so se letos do aprila, podobno kot lani v enakem obdobju, nekoliko zmanjšale, vendar so s 76,8 odstotka bilančne vsote po mnenju BS še naprej predstavljale glavni in stabilen vir financiranja slovenskega bančnega sistema. 

Če pogledamo podrobneje, so se vloge nefinančnih družb (podjetij) po neprekinjenem povečevanju v drugi polovici lanskega leta letos do junija zmanjšale. Medletna rast vlog nefinančnih družb je bila kot običajno precej volatilna, šeaprila je znašala visokih 12,6 odstotka in je močno presegla evrsko povprečje 1,1 odstotka, medtem ko je junija upadla na 8,2 odstotka.

Zaradi odliva vlog pri vseh sektorjih se je skupni obseg vlog nebančnega sektorja v prvih štirih mesecih letos zmanjšal v podobnem obsegu kot v enakem obdobju lanskega leta – za 736 milijonov evrov na 40,3 milijarde evrov. 

Depozitne obrestne mere od lanske jeseni občutno upadle

Kljub zmanjšanju imajo podjetja v bankah 10,14 milijarde evrov prihrankov, ki ji lahko uporabijo za tekoče poslovanje, ali jih usmerijo v investicije. Večinoma za vloge čez noč, so pa višje depozitne obrestne mere slovenske nefinančne družbe premamile, da del sredstev vežejo. Kratkoročnih vlog v domači valuti je bilo konec marca prvič, odkar so na voljo podatki, za več kot dve milijardi evrov. Zdaj pa so banke obrestne mere za nove depozite že občutno znižale.

"Podjetja so v zadnjem obdobju preoblikovala del depozitov pri bankah v kratkoročne in dolgoročne finančne naložbe kot so obveznice in menice. S pričakovanim upadom temeljne obrestne mere je namreč pričakovati rast cen obveznic in menic, hkrati pa se znižuje zahtevana stopnja donosa,« pravi ekonomist Matej Lahovnik.

Ekonomist Mitja Kovač: 'Podjetja so se preselila na delniške in dolžniške trge'

"Fenomen upadanja depozitov podjetij ni omejen samo na Slovenijo ampak je bil indetificiran skoraj na vseh finančnih trgih," pojasnjuje ekonomist Mitja Kovač. Kot enega izmed glavnih vzrokov navaja vpliv negativnih depozitnih obrestnih mer v evrskem območju in uporabo posebnih likvidnostnih skladov s strani evropskih podjetij za povečanje donosnosti. 

"Upadanje bančnih depozitov je posledica povečanja kratkoročnih obrestnih mer in omejene koristi višjih obrestnih mer, ki jih banke prenašajo na svoje vlagatelje," meni Kovač. Banke namreč lahko novo povpraševanje po posojilih zadovoljijo z obstoječimi sredstvi, ki so se nabrala v prejšnjih fazah poslovnega cikla, s čimer optimizirajo poslovno uspešnost. 

Zaradi relativno manjše privlačnosti bančnih vlog po njegovih besedah nekateri vlagatelji za financiranje uporabljajo druge možnosti in bodo to počeli še naprej, dokler banke ne bodo povečale obrestne mere za vloge ali pa bo rast vlog poskočila zaradi 'bega na varno'. "V ZDA in ostalih državah članicah EU opazujemo post-pandemični trend zmanjševanje bančnega financiranja podjetij, glavni razlog za takšno zmanjšanje posojil podjetjem pa je, da so se podjetja za svoje kapitalske potrebe z bančnih posojil preselila na delniške in dolžniške trge," pravi Kovač. 

Ob tem pa zmanjševanje vlog ni le vzrok za zmanjšano posojilno aktivnost, temveč tudi posledica, poudarja Kovač, kar po njegovem mnenju kaže, da nedavni trendi na področju vlog niso tako zaskrbljujoči, kot se morda zdi na prvi pogled. Dolgoročno bi lahko zmanjševanje obsega vlog v bančništvu povzročilo večjo konkurenco. "To bi posredno v prihodnosti vodilo do višjih obrestnih mer za bančne depozite," ugotavlja ekonomist.

'V primeru padca vlog večja verjetnost gospodarske rasti'

Če podjetja porabljajo prihranke, smo se vprašali, ali je to dober znak za gospodarsko rast, ali pa bi nas moralo skrbeti? Kot odgovarja Bojan Ivanc, ekonomist Gospodarske zbornice Slovenije (GZS), gibanje bančnih vlog nima neposrednega vpliva na gospodarsko rast, saj je njihova sprememba lahko posledica tako sprememb v denarnem toku iz poslovanja, iz investiranja ali financiranja (vračilo posojil znižuje denarne vloge, prav tako izplačilo dobička lastnikom). 

"V osnovi je sicer verjetnost večje gospodarske rasti v primeru padca vlog, še posebej, če ta padec odraža rast investicij," pa dodaja Ivanc. Vseeno je po njegovem mnenju takšne zaključke trenutno nemogoče narediti, ker je na voljo premalo tekočih podatkov o poslovanju podjetij. 

"Posojila domačih bank podjetjem stagnirajo, kar verjetno pomeni, da podjetja večji del investicij kot lani investirajo s svojimi preteklimi denarnimi presežki in manjšega s posojili," ugotavlja Ivanc. Prav tako del zmanjšanih vlog lahko pripiše tudi večjim izplačilom dobička lastnikom.

Tudi na Uradu za makorekonomske raziskave in razvoj (Umar) menijo, da zgolj na osnovi upada vlog podjetij ne moremo sklepati o gospodarski aktivnosti. "Obseg finančnih sredstev podjetij se še naprej krepi, tudi vloge v bankah so na medletni ravni, kljub zniževanju v prvi polovici letošnjega leta, še vedno višje za približno osem odstotkov," pojasnjujejo.

To je po njihovi oceni posledica visokih prilivov v drugi polovici preteklega leta, ko so banke ob normalizaciji denarne politike ECB odpravile ležarine na depozite. "Podjetja so tako finančna sredstva ponovno pričela nalagati pri domačih bankah. Glede na to, da so depozitne obrestne mere v slovenskem bančnem sistemu nizke in precej zaostajajo tudi za evrskim povprečjem, pa so po podjetja pričela iskati donosnejše naložbe," menijo na Umarju. 

Krka nasprotno denarna sredstva ob polletju močno povečala

Po kopičenju denarnih sredstev slovi novomeška Krka, ki je poleg Nove Ljubljanske banke (NLB) tudi že objavila polletno poročilo. Ob polletju je imela za skoraj 450 milijonov evrov denarja in njegovih ustreznikov. Med denarnimi sredstvi v banki je tudi depozit v višini 310,9 milijona evrov z ročnostjo do 90 dni, ob koncu lanskega leta pa so imeli sklenjen depozit v višini 118 milijonov evrov.

Skupaj so imeli ob koncu lanskega leta 'le' za 174 milijonov evrov denarja, kar je 344,9 milijona manj kot leto poprej. Denar in denarni ustrezniki so pri Krki pomenili 6,3 odstotka sredstev skupine. Kot pojasnjujejo v družbi, je šlo za posledico prerazporejanja naložb preseženih denarnih sredstev.

''Del denarja in denarnih ustreznikov smo prenesli med kratkoročna dana posojila, večji del pa med finančne naložbe po pošteni vrednosti prek poslovnega izida. Naložbe smo prerazporedili zaradi razpršitve kreditnega tveganja in razpršitve zapadlosti posameznih naložb,'' so takrat pojasnili. Odgovor na vprašanje, zakaj so v prvi polovici leta v nasprotju z večino gospodarstva bančne prihranke okrepili, pa še čakamo.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar