.webp){kind=icon}
Zaradi vojne v Ukrajini države večjo pozornost namenjajo oboroževanju. V letošnjem letu so tradicionalno največ izdatkov za obrambo namenile ZDA, in sicer 750 milijard evrov, sledi Kitajska z 237 milijardami in Savdska Arabija s 67,6 milijarde evrov.
Povečevanje obrambnih izdatkov se najbolj pozna v podjetjih, ki izdelujejo orožje. Med največja evropska orožarska podjetja spadata Airbus in BAE system, največji ameriški orožarski giganti pa so Lockheed Martin, Boeing in General Dynamics. Njihova prihodnost je neposredno odvisna od obrambnih proračunov držav. Ti so se po letu 1963 v večini zniževali; manjše dvige je bilo zaznati šele po letu 2005, večje pa v zadnjih letih. Letošnji rekordni državni izdatki za obrambo vplivajo tudi na pozitivne poslovne rezultate podjetij, njihove delnice pa gredo v nebo.
Članice Nata v letu 2022 obrambi namenile 1.189 milijard evrov
V zadnjih letih se letni proračuni držav članic Nata na letni ravni višajo. Predvidoma bodo države članice Nata v letu 2022 obrambni industriji namenile kar 1.189 milijard evrov. Od tega največji delež prispevajo ZDA, ostale države pa bodo za obrambo skupaj predvidoma namenile dobrih 368 milijard evrov. Države članice so sicer zavezane predpisu, da morajo obrambnim izdatkom nameniti vsaj dva odstotka svojega proračuna.
Evropske velesile v orožarski tekmi
V preteklem letu je Združeno kraljestvo za obrambne izdatke porabilo 42,4 milijarde funtov (49,6 milijarde evrov), kar je 2,5 milijarde več kot leto pred tem.
Tudi italijanski proračun za obrambo se kljub politični krizi zaradi odstopa predsednika vlade Maria Draghija povečuje. Leta 2018 je denimo znašal 21 milijard evrov, lansko leto pa že 24,6 milijarde.
Francosko ministrstvo za obrambo je vojaškemu proračunu letos namenilo 40,9 milijarde evrov, kar je 1,7 milijarde več od sprejetega proračuna za leto 2021. V letu 2023 predvidevajo dodatno povišanje izdatkov na 44 milijard evrov.
Nemčija letos do rekordnih izdatkov za obrambo
Nemčija je letos za vojsko namenila rekorden proračun v višini 50,4 milijarde evrov. Po besedah vojaških strokovnjakov trenutno država nima niti ene bojno pripravljene brigade za obrambo nemškega ozemlja. To v trenutnih razmerah vzbuja skrb. Nemčija je zato ustanovila poseben sklad, vreden sto milijard evrov, ki bo namenjen posodobitvi njene vojske in oboroženih sil; denar naj bi bil porabljen v naslednjih petih letih.
Nemčija kupuje od Lockheed Martina in Boeinga
S sredstvi bo Nemčija posodobila vojno letalstvo, ki lahko pričakuje levji delež iz sklada. Namenjenih naj bi mu bilo kar 41 milijard evrov. Bundeswehr oziroma nemška zvezna vojska namerava kupiti najnovejšo verzijo helikopterjev Boeing CH-47 Chinook, s katerimi bi lahko prevažala vojake, vozila in drugo opremo. Nakup naj bi bil vreden okoli štiri milijarde dolarjev. Poleg tega načrtujejo tudi nakup 35 novih dragih bojnih letal F-35, izdelanih pri ameriškem podjetju Lockheed Martin.
Bloomberg
Z denarjem bo nemška zvezna vojska kupila tudi drone z orožjem, ki so se v vojni v Ukrajini pokazali kot pomembna sestavina uspeha. Za mornarico je namenjenih 19 milijard evrov, kopenske sile naj bi prejele skoraj 17 milijard evrov, ki jih bodo skoraj v celoti porabili za posodobitev oklepnikov in drugih bojnih vozil.
Italija prav tako sklepa dogovore s ponudniki vojaške opreme. Februarja letos je italijansko ministrstvo za obrambo podpisalo 380 milijonov evrov vreden sporazum s podjetji Leonardo, Avia Aero in Lockheed Martin, v katerem so se podjetja zavezala, da bodo italijanskim zračnim silam nudila logistično in tehnično pomoč.
Tudi ostale obrambne multinacionalke sklepajo velike posle z vodilnimi državami
Po prihodkih največji evropski ponudnik Airbus je pred dnevi s špansko vlado sklenil posel za nakup 20 bojnih letal Eurofighter, vreden 2,1 milijarde evrov. Poljaki nameravajo kupiti vojaške helikopterje AW149, ki jih je izdelal italijanski Leonardo. Nakup naj bi bil vreden okoli 1,1 milijarde evrov. Druga velika evropska obrambna podjetja sicer največ poslujejo znotraj svojih držav: BAE system v Združenem kraljestvu in Rheinmetall v Nemčiji.
Največje posle sklepajo ameriški giganti. Največjih pet obrambnih podjetij v ZDA naj bi v zadnjih letih pobralo kar tretjino vseh razpisov Pentagona. Lockheed Martin je denimo pred kratkim sklenil dogovor z ameriškim ministrstvom za obrambo za nakup 375 letal F-35 v vrednosti 30 milijard dolarjev (29,6 milijard evrov); v prihodnje nameravajo Američani kupiti skupaj kar 2.500 letal F-35. Lockheed Martin veliko posluje tudi z evropskimi državami. Poleg Nemčije se za nakup vojaških letal zanima tudi Grčija, ki jih namerava kupiti 20. Njihova letala že imajo na Nizozemskem, Danskem, Norveškem in v Združenem kraljestvu. Tudi ameriška obrambna multinacionalka General Dynamics je podpisala 908 milijonov dolarjev (895 milijonov evrov) vreden dogovor o tehnološki podpori ameriškim zračnim silam, ki delujejo v Evropi.
Ali je prihodnost obrambnih podjetij svetla?
Odgovor na to vprašanje je skoraj zagotovo lahko pritrdilen. Kaj dejansko pomeni nakup vojaške opreme z vidika prihodkov podjetja na dolgi rok? Oglejmo si primer.
Nemčija namerava v prihodnjih petih letih kupiti najnovejšo verzijo helikopterjev Boeing CH-47 Chinook v vrednosti štiri milijarde evrov in 35 najnovejših vojaških letal F-35. Cena helikopterja Boeing CH-47 Chinolook se giblje okoli 30 milijonov dolarjev, medtem ko je cena letala F35 okoli 80 milijonov. Stroški izdelave so visoki, zato podjetja s prodajo ne zaslužijo veliko.
Skrivnost se skriva v dejstvu, da so dobavitelji posameznih vojaških produktov tudi tisti, ki v prihodnje skrbijo za vzdrževanje opreme, rezervne dele itd. Vzdrževanje vojaškega letala F-35 stane okoli devet milijonov evrov na leto. Skupaj naj bi podjetju prihodki s strani zagotavljanja dodatnih delov in posodobitev prinesli dvakratnik nabavne cene letala. Ker v večini primerov kupci ne morejo zagotoviti vzdrževanja s strani drugih ponudnikov, lahko sklepamo, da si podjetja, ki trenutno sklepajo donosne pogodbe, s prodajo svojih produktov zagotavljajo tudi dolgoročno ugodne razmere za rast in razvoj.
