Tri leta kasneje: Kako se je NLB obrestoval nakup Komercijalne banke

Pred nekaj več kot tremi leti je bila srbska Komercijalna banka prodana Novi Ljubljanski banki (NLB), v srbski državni proračun pa je bilo vplačanih 395 milijonov evrov, kolikor je stal 83,23-odstotni paket delnic. Po takratnih navedbah je Srbija ob zaključku vseh poslov prejela skupno 450 milijonov evrov od prodaje Komercijalne banke.

S prevzemom je NLB kot razmeroma majhna banka na srbskem trgu močno povečala svoj tržni delež, nakup Komercijalne se ji je obrestoval predvsem v času visokih obrestnih mer. Od nakupa so minila že dobra tri leta, od začetka leta 2020 pa je NLB od Komercijalne iztržila že polovico sredstev, ki jih je porabila za nakup.

Po drugi strani pa je NLB Skupina po prevzemu opravila tudi določene naložbe, zato samo dobiček ni dovolj, da bi ugotovili, ali se je prevzem splačal. Po mnenju sogovornikov bi se lahko NLB naložba povrnila v naslednjih štirih do petih letih.

"Trditev, da je NLB Komercijalna banka dosegla dober poslovni rezultat zaradi dejstva, da je dosežen dobiček iz preteklih treh let znašal približno polovico zneska, plačanega za nakup Komercijalne banke, je treba vzeti pod drobnogled. Čeprav je treba priznati, da so številke v prid temu," je povedal Branko Živanović, profesor in predstojnik katedre za ekonomijo in finance na beograjski akademiji.

Kot pravi, jim gredo na roko poslovni rezultati iz prejšnjega leta. NLB Komercijalna banka je namreč v letu 2023 povečala depozite za 320 milijonov evrov, odobrila nova posojila v višini 1,4 milijarde evrov in tako svoj portfelj povečala za devet odstotkov, kar je šestkrat več od povprečja trga. Raven slabih posojil je bila na zgodovinsko nizki ravni pri 1,4 odstotka, dodaja Živanović.

Ti rezultati so, kot navaja, deloma posledica visokih obrestnih mer, ki so dvignile dobičkonosnost celotnega bančnega sektorja, pa tudi tega, da je imela NLB Komercijalna nekoliko težjo nalogo kot druge sistemsko pomembne banke.

"Precej diskutabilna je ocena, da se jim je pokrila že polovica kupnine. V okoli 24 projektov so namreč dodatno vložili še 60 milijonov evrov, tako da izračun pravi, da se bo prevzem povrnil šele v naslednjih štirih do petih letih," pravi Živanović. Dodaja, da je treba posebno pozornost posvetiti podatkom iz prvega leta integracije, saj je proces potekal veliko hitreje in lažje od pričakovanj.

Težko bi prodali po višji ceni

Pred prodajo Komercijalne banke Skupini NLB se je govorilo, da bi lahko bila potencialna kupca ameriška banka City ali nemška Deutsche Bank.

Živanović navaja, da so bile razmere pred odločitvijo o prodaji zaradi različnih denarnih tokov, nezadostnih naložb, tujih pritiskov za prodajo banke, pa tudi opozoril tujih skladov, čedalje bolj zapletene in je bilo upravljanje banke vse težje. "NLB je tista, kjer so navsezadnje glede na svoj lastniški delež in podpisane lastninsko-pogodbene klavzule imela legitimno pravico do nakupa," dodaja.

"Špekulacije o prevzemu Komercijalne banke s strani Deutsche Bank, kot neki naravni posledici zgodovinsko uspešnih korespondenčnih odnosov, je skupina sama večkrat zanikala in trdila, da svoji podružnici v Srbiji nikoli ni dala namiga ali razpravljala o tem. Tudi pričakovanja, da bi Komercijalno prevzela City Bank, niso imela razumne podlage in to je bilo vsem v stroki jasno. Dejstvo je, da v dani situaciji ne bi moglo biti bolje," je ocenil Živanović.

Kot je za Bloomberg Adrio povedal ekonomist in urednik publikacije Strateo Saša Đogović, dejstvo, da je banko kupila skupina NLB, ni problematično. "Govorimo o prepoznavni banki, ki je finančno veljavna in pri tem ni nič spornega. Dokler ta banka deluje profesionalno in nima negativnih učinkov, na primer pritožb ključnih komitentov, ni zadržkov," je v telefonskem pogovoru dodal Đogović.

Dejan Šoškić, profesor na beograjski ekonomski fakulteti in nekdanji guverner Narodne banke Srbije, je dejal, da je bila prodaja upravičena poteza, a da je bil morda čas napačen.

"Odločitev o prodaji Komercijalne banke je pravilna, morda pa bi morala biti opravljena v ugodnejšem trenutku, ko govorimo o ceni," je po prodaji dejal Šoškić. Dodal je, da je dobro, da je v Srbiji nov lastnik v bančnem sektorju, ki je iz Evropske unije. "Pa tudi takšen, ki ne bo povečeval koncentracije na domačem trgu, kar bo pripomoglo k zdravi konkurenci na bančnem trgu."

V NLB z razpletom zadovoljni

V Skupini NLB so za Bloomberg Adrio povedali, da je nakup Komercijalne banke ključna prelomnica v poskusih širitve banke v regiji Adria, srbski trg pa je poleg slovenskega "tudi najpomembnejši strateški trg".

Poleg dostopa do bančnega trga v Srbiji in ene največjih poslovnih mrež je za banko večja prisotnost v Srbiji pomenila tudi dostop do kadrov iz IT sektorja. Skupina NLB je v Srbiji vzpostavila tehnološki center DigIT, ki razvija tehnološke rešitve za celotno skupino, so sporočili iz NLB.

Pravijo, da so bili rekordno visoki dobički prejšnjega leta posledica "drastičnega obrata v vodenju denarne politike centralnih bank, ki se je zgodil pred nekaj leti". Dodajajo, da se bodo obrestne marže znižale zaradi znižanja referenčnih obrestnih mer centralnih bank, z njimi pa bodo upadli tudi neto obrestni prihodki in s tem dobiček bančnega sektorja.

Poleg bančnih produktov in storitev želi NLB v Srbiji okrepiti lizinško dejavnost in upravljanje premoženja. "Družba NLB Lease&Go že uspešno posluje v Srbiji, velik potencial pa vidimo na področju upravljanja premoženja, kjer načrtujemo prenos znanja in izkušenj NLB Skladov iz Slovenije tako v Srbijo kot na druge trge, kjer NLB posluje," dodajajo v NLB Skupini.

Pogoji transakcije

Kar zadeva podrobnosti same pogodbe, je bilo prodanih 83,23 odstotka navadnih delnic banke za znesek 387,02 milijona evrov, povečan za obresti po dva odstotka letno, za obdobje od 1. januarja 2020 do datum zaključka transakcije.

Za dividendo je bilo predvideno izplačilo 50 odstotkov dobička iz leta 2019, na podlagi katerega je država Srbija pobrala 32 milijonov evrov. Predvideno je bilo tudi izplačilo dividend iz preteklih let, kar je Srbiji prineslo še 27 milijonov evrov prihodkov.

Kot so takrat povedali na ministrstvu za finance, je privatizacija Komercijalne banke del dogovora Srbije z Mednarodnim denarnim skladom.

Če pogledamo samo dobiček, vidimo, da je NLB Komercijalna banka v letih 2021, 2022 in 2023 zaslužila več kot 230 milijonov evrov (podatki za Komercijalno banko Beograd se spremljajo ločeno do leta 2021), kar je približno polovica zneska, ki ga je država prejela od prodaje banke.

NLB Komercijalna je zdaj peta po vrsti glede na bilančno vsoto v Srbiji, obrestni prihodki pa so se v letu 2023 medletno povečali za dve tretjini (na 244,4 milijona evrov).

Prevedla in povzela Pia Bedene.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar