Strogo zaupno: Kaj moramo vedeti o poslovnih skrivnostih

Smisel poslovne skrivnosti je v varovanju podjetniške inovativnosti in konkurenčne prednosti. V precej tekmovalnem ozračju tržnega gospodarstva se namreč lahko hitro pripeti, da podjetja začnejo pridobivati prednosti v primerjavi z drugim podjetjem na nepoštene načine ‒ tako, da se okoristijo z dragocenimi podatki, know-howom in drugimi oblikami intelektualnega kapitala konkurenčnih podjetij.  

Prav zato je pomembno, da poslovno skrivnost zaščitimo, in to učinkovito ‒ pod grožnjo ustreznih sankcij. Zakonodaja dopušča precej manevrskega prostora glede vsebin, ki so lahko poslovna skrivnost, a obenem postavlja jasno mejo glede tega, katere informacije se v nobenem primeru ne morejo šteti kot takšne. To so informacije, ki so po zakonu javne, in informacije o kršitvah zakona in dobrih poslovnih običajev.

Zakon o poslovni skrivnosti

V Sloveniji že dobra štiri leta velja zakon o poslovni skrivnosti, ki je spremenil tudi določila zakona o gospodarskih družbah in zakona o delovnih razmerjih, ki sta do njegovega sprejetja vsak posebej urejala to področje. Določila teh dveh zakonov glede poslovne skrivnosti niso nehala veljati, a ima zakon o poslovni skrivnosti v odnosu do njiju status specialnega predpisa (lex specialis), zato nad njima prevlada. 

Zakon o poslovnih skrivnostih med drugim podaja definicijo pojma poslovne skrivnosti, ki zajema nerazkrito strokovno znanje, izkušnje in poslovne informacije.

Kaj sploh je poslovna skrivnost?  

Da je sploh izpolnjen pogoj poslovne skrivnosti, morajo biti kumulativno (skupaj) izpolnjeni še dodatni trije pogoji: 

1. da gre za skrivnost, ki ni splošno znana ali lahko dosegljiva osebam v krogih, ki se običajno ukvarjajo s to vrsto informacij

2. da ima taka poslovna skrivnost tržno vrednost 

3. da je imetnik poslovne skrivnosti v danih okoliščinah razumno ukrepal, da jo ohrani kot skrivnost, pri čemer se domneva, da je zadnja zahteva izpolnjena, če je imetnik poslovne skrivnosti informacijo določil kot poslovno skrivnost v pisni obliki in o tem seznanil vse osebe, ki prihajajo v stik ali se seznanijo s to informacijo, zlasti družbenike, delavce, člane organov družbe in druge osebe.

Katere informacije se ne morejo šteti kot poslovna skrivnost? 

Kot omenjeno že zgoraj, poslovna skrivnost ne morejo biti informacije, ki so po zakonu javne, ali informacije o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev.

V nekaterih primerih se lahko torej pridobitev, uporaba in razkritje poslovne skrivnosti šteje za zakonito.

Kakšni pa so ti primeri? Gre za primere, ko uporaba ali razkritje zahteva ali dovoli zakon, predpisi Evropske unije ali ko to stranki nalaga pravnomočna in izvršljiva sodna odločba ali pa za primere, ko pridobitev oziroma razkritje poslovnih skrivnosti za namene preiskave zahteva preiskovalna komisija državnega zbora Republike Slovenije.

Tipičen primer informacije, ki se ne more šteti za poslovno skrivnost, je denimo podatek o plači, ki jo prejemajo zaposleni v javnem sektorju.

Kdaj je pridobitev poslovnih skrivnosti protipravna?

Pridobitev poslovnih skrivnosti je protipravna, če se izvede z neposrednim nedovoljenim dostopom, prisvojitvijo ali kopiranjem dokumentov, predmetov, gradiv, vsebin ali elektronskih datotek, ki vsebujejo poslovno skrivnost, ali je iz njih mogoče dognati poslovno skrivnost. Protipravna je tudi, če se izvede z drugim ravnanjem, za katero se šteje, da je v nasprotju s poštenimi poslovnimi praksami, ali če se pridobi od osebe, ki je poslovno skrivnost uporabljala ali razkrila protipravno, vendar je pridobitelj v času pridobitve za to vedel ali bi v danih okoliščinah to moral vedeti.

Uporaba ali razkritje poslovne skrivnosti pa sta protipravna, če jo uporabi ali razkrije oseba, ki izpolnjuje enega od teh pogojev: 

‒ je poslovno skrivnost pridobila protipravno

‒ je kršila sporazum o zaupnosti ali katero koli drugo dolžnost molčečnosti v zvezi s poslovno skrivnostjo

‒ je kršila pogodbeno ali katero koli drugo dolžnost omejitve uporabe poslovne skrivnosti

‒  je v času uporabe ali razkritja vedela ali bi v danih okoliščinah morala vedeti, da je bila poslovna skrivnost, ki jo je pridobila od druge osebe, uporabljena ali razkrita protipravno

Depositphotos

 

Kako uveljavljati sodno varstvo ob kršitvi?

Tisti, ki meni, da so bile kršene njegove pravice v povezavi s poslovno skrivnostjo, lahko uveljavlja sodno varstvo v okviru pravdnega postopka, torej s tožbo. Če pa zaradi razkritja poslovne skrivnosti grozi nastanek škode, lahko predlaga tudi začasno odredbo, namenjeno preprečitvi nastanka škode, za katero se sicer uporabljajo pravila zakona o izvršbi in zavarovanju.

Kdaj lahko sodišče zavrne zahtevek?

Lahko pa sodišče tudi zavrne zahtevek imetnika poslovne skrivnosti, ne glede na to, da so sicer podani zakonski znaki protipravne pridobitve, razkritja ali uporabe poslovne skrivnosti. To lahko stori v primerih uresničevanja pravice do svobode izražanja in obveščanja, razkritja zlorabe, kršitve ali nezakonite dejavnosti, če je kršilec ravnal z namenom zaščite javnega interesa, in pri uresničevanju pravic delavcev, če je poslovno skrivnost razkril delavec svojemu predstavniku, da bi zaščitil pravice in interese delavcev.  

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar