Nisem prejel odgovora na prijavo za delo. Kaj lahko storim?

Kolikokrat ste med brskanjem oglasov za delo preko spleta naleteli na delovno mesto, za katero ste menili, da je po meri narejeno za vas? O delodajalcu ste izbrskali vse, napisali spremno pismo in ob prijavi predložili življenjepis, a povratnega odgovora nikoli niste prejeli.

Iskalci dela se pogosto soočajo z neodzivnostjo delodajalcev, kar lahko dodatno zaplete njihov položaj, še posebej, če so se prijavili na več delovnih mest hkrati. Iskalci se tako znajdejo v nezavidljivem položaju – ali počakati na odgovor bolj primernih delodajalcev, ali takoj zagrabiti ponujeno priložnost.

Razočarani iskalci dela, ki ostanejo brez odgovora na prijavo za delovno mesto, pa se morda ne zavedajo, da je delodajalec po zakonu o delovnih razmerjih dolžan neizbrane kandidate obvestiti o zaključitvi postopka o izbiri.

Namreč 30. člen zakona o delovnih razmerjih, ki se nanaša na pravice neizbranega kandidata je jasen: delodajalec mora v osmih dneh po zaključenemu postopku izbire pisno obvestiti neizbranega kandidata o tem, da ni bil izbran.

Inšpekcijski nadzor nad izvajanjem 30. člena zakona o delovnih razmerjih opravlja Inšpektorat za delo, kamor se lahko kandidati ob sumu kršitve tudi pritožijo. Zagrožene globe za neobveščanje neizbranih kandidatov se gibljejo med 750 in 2.000 evrov, v letu 2023 pa so ugotovili 15 tovrstnih kršitev, leto prej 21, v letu 2021 pa 52 kršitev, so povedali na Inšpektoratu za delo RS. Očitno je prijav malo, morda o tem iskalci zaposlitve sploh niso seznanjeni.

Iz neuradnih virov smo medtem izvedeli, da naj bi največ kršitev bilo ugotovljenih v javnem sektorju. 

Razlogov za neodzivnost delodajalcev je več

Kljub jasni delovni zakonodaji in zagroženim globam smo še vedno priča neodzivnosti delodajalcev. Razlogi za to so različni: od preobremenjenosti kadrovikov, časovnih zapletov s projekti, pomanjkljivega pregleda nad zaposlitvenim postopkom in prijavami ter pozabljivostjo, je za Bloomberg Adria povedala Laura Smrekar iz kadrovsko-svetovalnega podjetja Competo. Vendar pa po njenih besedah noben razlog ne opravičuje neodzivnosti.

"Minimalno, kar kandidati pričakujejo, je spoštovanje do njihove prijave, kar bi se odrazilo tudi v obvestilu o neizbranosti. Žalostno je, da se ta slaba praksa še vedno pojavlja, kar ni sprejemljivo. Podjetja se srečujemo s številnimi izzivi pri pridobivanju novih kadrov, vendar si hkrati ustvarjamo tudi lastne težave," pove Smrekar.

Kljub temu pa je postopek izbire lahko dolg, prijavljeni kandidati pa odgovor pričakujejo takoj, je dejala Tanja Šket, direktorica agencije za zaposlovanje Atama. "Zakon ne določa, ali je zaključek postopka dejanska zaposlitev izbranega kandidata ali kaj drugega. Od objave prostega delovnega mesta do same zaposlitve pa lahko mine tudi pol leta, pri čem pa se zgodi, da se izbor ponavlja," pove Šket, ki doda, da je tudi na strani kandidatov zaželena določena mera strpnosti.

"Vsa podjetja, ki skrbijo za svoj ugled in jim je pomembno, kakšen vtis pustijo na trgu, odgovorijo na prošnje za delo," pa pove Nika Rakonjac, vodja strateškega marketinga pri Styria digital marketplaces. "Nedvomno pa so postopki pri zaposlovanju dolgi, lahko trajajo tudi več kot tri mesece, kar je gotovo treba upoštevati pri čakanju na odgovor."

Dobra izkušnja kandidatov med zaposlitvenim procesom lahko naredi pomembno razliko, pa pove Laura Smrekar. "Najslabše je, ko ne komuniciramo s kandidati. Kandidati, ki imajo slabo izkušnjo v zaposlitvenem procesu, se zagotovo ne bodo več prijavljali na razpise ali odzivali na povabila delodajalcev, od katerih niso prejeli povratne informacije." Kandidati bodo tako svoje slabe izkušnje delili s kolegi, kar lahko dodatno pripelje do izgube privlačnosti delodajalca in večjih izzivov pri privabljanju novih ljudi, še doda.

Kaj lahko storimo kot kandidati?

"Če imamo kot kandidati slabe izkušnje, je morda bolje, da se ne odzivamo več na razpise podjetij ali sporočila njihovih kadrovikov. Postavimo si vprašanje, ali želimo biti del podjetja, ki že v fazi zaposlitvenega postopka obravnava kandidate nespoštljivo in ne-partnersko," še pove Smrekar.

Tanja Šket medtem pove, da imajo kandidati vedno možnost, da pri ponudniku zaposlitve preverijo, kakšno je stanje prijave. "Če se je oglas že iztekel in je minilo nekaj časa od zadnjega dne za prijavo, ni nič narobe, da pri delodajalcih preverijo ali je njihova prijava aktualna oziroma v kateri fazi je izbirni postopek."

"Iskalcem zaposlitve svetujemo, da po razgovoru pošljejo prijazno elektronsko sporočilo, v katerem se tistemu, s katerim so imeli razgovor, zahvalijo za čas. Smiselno je, da v sporočilu omenijo kakšno podrobnost iz razgovora, zaradi katere so še posebej zanimivi za to delovno mesto," pa svetuje Rakonjac.

V primeru, da po tem od njih ne slišijo, se nanje lahko ponovno obrnejo, pravi Nika Rakonjac. "Pri tem je nepisano pravilo, kako dolgo čakati, preden sami ponovno navežete stik s podjetjem, med deset dni in dvema tednoma."

Kako pa je s študentskim delom?

Pri študentskem delu zakonodaja izrecno ne zavezuje delodajalcev za obveščanje o neizbranosti. Kljub temu pa jim na študentskih servisih svetujejo, da obvestijo tudi neizbrane kandidate.

"Mladi so se v preteklosti na nas obračali, ker od delodajalca niso prejeli odgovora. Pripadnikom generacije Z je ugled delodajalcev in njihov odnos do zaposlenih ter študentov zelo pomemben. Povedo nam, da se pri delodajalcu tudi kasneje ne bi prijavili na delovno mesto, v kolikor pri prijavi na študentsko delo niso prejeli odgovora," je za Bloomberg Adria povedala Vesna Miloševič Zupančič iz e-Študentskega servisa.

Da bi izboljšali komunikacijo med delodajalci in študenti pa so na e-Študentskem servisu lani naredili sistem zbiranja e-prijav na študentska dela v e-poslovalnici, ki omogoča, da delodajalci in študenti komunicirajo o prostem delu direktno. V spletni poslovalnici za delodajalce imajo ti tudi možnost obveščanja izbranih ali neizbranih kandidatov le z enim klikom. Do danes sistem e-prijav uporablja že 71 odstotkov delodajalcev, ki pri njih oddajajo oglase za študentsko delo.

"Ob tem je potrebno tudi poudariti, da je večina delodajalcev v Sloveniji mikro in malih podjetij, ki nimajo zaposlenih lastnih kadrovikov in lahko zelo malo časa namenjajo za administrativna področja, kot je na primer omenjeno obveščanje," še zaključi Miloševič Zupančič.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar