Matija Bitenc na čelo Geoplina

Družbeniki veletrgovca s plinom Geoplin so Matijo Bitenca soglasno imenovali za glavnega direktorja s petletnim mandatom. Bitenc Geoplin vodi že od oktobra lani, istočasno pa je bil do nedavnega tudi član Petrolove uprave. Pred nedavnim se je odločil, da se bo v celoti posvetil vodenju Geoplina.

"Zemeljski plin predstavlja enega ključnih energentov zelenega prehoda. Poslanstvo Geoplina tako ostaja zanesljiva in cenovno konkurenčna oskrba odjemalcev z zemeljskim plinom," je dejal Bitenc. V skladu s sprejeto strategijo ima družba poleg oskrbe z zemeljskim plinom tudi pomembno strateško razvojno vlogo v energetski tranziciji.

"Prepričani smo, da imamo kot eden vodilnih akterjev pri razvoju trga z biometanom in vodikovimi tehnologijami velik potencial za rast in razvoj. To nameravamo tudi uresničiti," verjame Bitenc. 

Njegov mandat na čelu podjetja bo začel teči 5. januarja, so v sporočilu za javnost zapisali v Geoplinu, katerega 74 odstotkov lastništva odpade na Petrol, 25 odstotkov pa na državo. Član poslovodstva Geoplina ostaja Simon Urbancl.

Največja izziva, s katerimi so se v lanskem letu soočali v družbi Geoplin, sta bila nepredvidljivost količin dobav zemeljskega plina v drugi polovici leta in prek vsega leta zgodovinsko visoke cene, ki jih je spremljala izredna volatilnost. "Oba izziva smo v Geoplinu reševali z nadomestnimi nakupi na trgu. Ne glede na razmere je Geoplin z namenom zagotovitve zanesljive dobave plina v letu 2022 vložil ogromen trud v diverzifikacijo nabavnih virov," so zapisali v letnem poročilu.

"Vsekakor geopolitične razmere niso rožnate, to močno vpliva na trg energentov. Lani smo videli, kaj je to pomenilo recimo za oskrbo z zemeljskim plinom v Evropi. Zaradi tega smo v skupini Petrol imeli hude izgube prek hčerinske družbe Geoplin," je v intervjuju za Bloomberg Adria povedal Bitenc.

Odpoved Gazpromu

V letošnje leto so tako vstopili med drugim z novo srednjeročno dobavno pogodbo z alžirskim Sonatrachom, saj so imeli pred tem sklenjeno dolgoročno dobavno pogodbo z ruskim velikanom Gazprom, ki z omejevanjem dobave to pogodbo krši. Količine po novi pogodbi naj bi zadostovale za tretjino slovenske porabe plina. Ob koncu leta 2022 so zaradi nedobav plina s strani Gazproma realizirali škodo v skupni vrednosti 140,3 milijona evrov. Pogodbo so nato konec leta prekinili.

Poslovni prihodki družbe Gazprom so lani znašali 1,5 milijarde evrov, so bili 93,7 odstotka višji kot v letu 2021 zaradi višjih borznih cen zemeljskega plina. Poslovni izid iz poslovanja (EBIT) je bil dosežen v višini –34,1 milijona evra, poslovni izid pred davki pa v višini –35,3 milijona evrov, oba sta bila nižja kot v letu prej, na to sta vplivala predvsem nepredvidljivost količin dobav Gazproma ter krčenje trgovalnih aktivnosti zaradi visokih cen in upada likvidnosti na trgih zemeljskega plina. 

 

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar