Koledar objav rezultatov borznih družb: Kdo bo prvi in kaj pričakujejo?

Medtem ko se v tujini sezona objav poslovnih rezultatov največjih borznih družb že počasi končuje, se bo pri nas šele začela. Napovedi za tretje četrtletje so bile precej neenotne in se močno razlikujejo med panogami: medtem ko banke še vedno kujejo velike dobičke zaradi visokih obrestnih mer, so se v nekaterih drugih panogah razmere že precej poslabšale.

8. november: Telekom Slovenije

Družba Telekom Slovenije je po prvi polovici poslovnega leta poročala o rasti prihodkov na vseh trgih, v medletni primerjavi je bil malenkost večji tudi dobiček. Na dobičkonosnost je v začetku leta še vedno negativno vplivala višja cena energentov, a je to vpliv kasneje nekoliko popustil. Na ravni skupine so se prihodki okrepili za šest odstotkov, na 334,1 milijona evrov, medtem ko je čisti dobiček porasel za odstotek, na 23,7 milijona evrov.  

Zadnje napovedi za poslovanje skupine za letošnje leto so: 680,8 milijona evrov poslovnih prihodkov, 206,1 milijona evrov iz poslovanja pred obrestmi, amortizacijo in davki (EBITDA) in 20,1 milijona evrov čistega dobička.

Delnice Telekoma so predvsem v drugi polovici leta občutno rasle. Peter Anžin, direktor financ in računovodstva, pa je pred nedavno napovedal, da bo Telekom Slovenije pripravil novo strategijo, ki bo javnosti na voljo do konca leta. "Prav tako bo naslednje leto verjetno spet nazaj dividenda, ki je letos nismo smeli izplačati," je dodal.

Telekom je sicer še vedno na seznamu naložb, ki naj bi jih Slovenski državnih holding (SDH) prodal. ''Telekom je na seznam za prodajo uvrstila vlada Alenke Bratušek leta 2013. Leta 2018 so vlagatelji v postopku prodaje ponujali 130 evrov za delnico. Potem se je država odločila, da ga ne proda. Od takrat se je vrednost Telekoma znižala za več kot polovico," je za Bloomberg Adria pred časom opozoril profesor na ljubljanski ekonomski fakulteti Matej Lahovnik.  

9. november: NLB

Skupina NLB je po lanskem rekordnem poslovanju tudi v prvi polovici leta ohranjala rast dobička. V drugem četrtletju je ustvarila 122,6 milijona evrov dobička po davkih, kar je bila dvoodstotna rast v primerjavi s prvim četrtletjem. Zmerna rast je predvsem posledica manj sproščenih rezervacij in oslabitev za kreditno tveganje ter višjega davka zaradi dividend. K dobičku pa močno prispeva tudi precejšnje povečanje čistih obrestnih prihodkov.

Prihodnje leto je mogoče pričakovati, da bo na poslovanje vplival tudi 0,2-odstotni davek na bilančno vsoto bank, ki naj bi gaza letos prvič obračunali marca prihodnje leto. Zakonska podlaga za pa še ni sprejeta.

Delničarji NLB bodo na skupščini, ki bo potekala 11. decembra, odločali o dodatni delitvi bilančnega dobička za leto 2022. Uprava in nadzorni svet NLB bosta delničarjem predlagala izplačilo dividend v skupnem znesku 55 milijonov evrov, kar je 2,75 evra bruto na delnico. To bo drugo izplačilo dividend letos po prvem izplačilu v skupnem znesku 55 milijonov evrov (2,75 evra bruto na delnico).

10. november: Petrol

Konec drugega tedna v novembru bo poslovne rezultate objavil Petrol. Član uprave za finance Matija Bitenc je na predstavitvi vlagateljem pred dvema mesecema dejal, da v skupini vidijo "stabilizacijo razmer na energetskem trgu, kar pomeni tudi normalizacijo poslovanja". Skupina Petrol je letos v prvih šestih mesecih ustvarila 3,4 milijarde evrov prihodkov od prodaje, kar je za 17 odstotkov manj kot v enakem obdobju lani. Kljub temu je bil čisti dobiček v prvem polletju s 52,8 milijona evrov rekorden. Kot je povedal Bitenc, so k višji stroškom veliko pripomogli višji stroški dela. " Verjamemo, da lahko dosežemo napovedan poslovni izid, če ne bo nepričakovanih dogodkov," je delničarjem zagotovil Bitenc.  

STA

 

O poslovanju Petrola smo govorili tudi s predsednico uprave Nado Drobne Popović, ki je konec avgusta dejala, da se poslovanje počasi normalizira. "Smo stabilni in znotraj tega, kar smo si letos zadali, da bomo uresničili. V tem hipu ne vidimo ničesar takega, kar bi prekrižalo naše načrte. Je pa res, da se nam je zadnja leta vsakič zgodilo kaj nepričakovanega."

15. november: Salus  

Veletrgovec z zdravili in medicinskimi pripomočki Salus je v prvih šestih mesecih letos ustvaril 289 milijonov evrov prihodkov iz poslovanja, kar je skoraj 17 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Čisti dobiček pa je medletno nazadoval za okoli petino, na 5,1 milijona evrov, kar so pripisali enkratnim dogodkom.

Salus je v zadnjem poročilu med finančnimi tveganji družbe navedel še vedno povečano likvidnostno tveganje zaradi zamud plačil slovenskih bolnišnic. Na področju komercialnih tveganj pa zaznavajo spremembo strukture prodanih zdravil v korist dražjih zdravil.

16. november: Krka

Eno bolj pričakovanih bo gotovo poročilo o poslovanju novomeškega farmacevta Krke, ki je v prvi polovici leta dosegla rekorden dobiček iz poslovanja, a je delničarje zmotil manjši dobiček. "Razlika med neto finančnim izidom letošnjega in lanskega leta, ki je bila ob polletju zelo velika, a se bo do konca leta predvidoma zmanjšala," je ob objavi poslovnih rezultatov poudaril prvi mož družbe Jože Colarič. 

"Glede na strategijo bomo rasli najmanj po petodstotni stopnji povprečno na leto, se pa zavedamo, da smo na trgu generativnih zdravil in da so cene na trgu vedno pod pritiski. Delovati moramo pametno, vedno gledamo tudi za potencialnimi prevzem podjetij ali zdravil, da povečamo prisotnost v regiji ali na delu trgu, kjer še nismo," je pred časom ocenil član uprave David Bratož.

17. november: Sava Re

V drugi polovici meseca bo poslovne rezultate objavila tudi zavarovalna skupina Sava, v kateri načrtujejo, da bo zaradi neurij in poplav dobiček ob koncu leta za 25 odstotkov manjši. Nanesel naj bi okoli 40 milijonov evrov, je navedla zavarovalnica v svojem zadnjem poslovnem izkazu, objavljenem konec avgusta. Prav tolikšen je bil tudi čisti dobiček v prvem polletju. Pri zavarovalni skupini ocenjujejo, da se bodo kosmate škode zaradi najhujše naravne nesreče v zgodovini države približale 100 milijonom evrov.

K rezultatom je v prvi polovici leta med drugim pozitivno prispeval večji donos iz naložb zaradi ugodnejših razmer na finančnih trgih in višjih ravni zahtevanih donosov.

23. november: Luka Koper in Intereuropa

Luka Koper je bila v prvem polletju zadovoljna s poslovnimi rezultati, čeprav jim je čisti dobiček upadel za skoraj petino, na 32 milijonov evrov. Vsi finančni kazalniki so bili namreč nad načrti. Navedli so, da jim je v prvem polletju kot edinemu jadranskemu pristanišču, pa tudi enemu redkih med evropskimi, uspelo povečati ladijski pretovor zabojnikov glede na lani. Rezultat je pod črto slabši od lanskega zaradi znižanja skladiščnin in povečanih stroškov.

Poslovne rezultate bo isti dan kot Luka Koper objavila tudi Intereuropa, ki je po prvi polovici leta ocenila, da je na ravni skupine kljub težavam v sektorju logistike na medletni ravni povečala prihodke in dobiček.

29. november: Cinkarna Celje

Med zadnjimi bo poslovne rezultate za prvih devet mesecev objavila Cinkarna Celje, ki je po letih velike rasti zakorakala v obdobje krčenja poslovnega cikla. Potem ko so v letu 2022 poslovali rekordno, so že v letnem poročilu napovedali, da letos pričakujejo težavnejše poslovanje. To se je pokazalo že v prvem trimesečju, podjetje pa je v prvih šestih mesecih leta imelo 96,4 milijona evrov prihodkov od prodaje. To je 28 odstotkov manj kot v istem obdobju lani in 13 odstotkov manj od pričakovanj.

Aleš Skok, Cinkarna Celje: "Druga polovica leta bo zahtevna; izpolnitev planskih rezultatov ne bo lahka naloga."

"V naslednjih šestih mesecih ni videti, da bi prišlo do izboljšav pri povpraševanju," je delničarjem septembra povedal Aleš Skok, predsednik uprave. Letos tudi niso izplačali dividend zaradi državne pomoči. "V začetku leta 2024 se bo znova sestala skupščina delničarjev, na kateri se bodo odločili o prihodnjih korakih glede izplačila dividende," je pojasnil Skok.

30. november: Zavarovalnica Triglav

Konec meseca bo poslovne rezultate objavila še Skupina Triglav, ki se je v prvem polletju spopadala z zahtevnimi razmerami, zato bo zanimivo videti, kako se bodo te odrazile v devetmesečnih rezultatih. Deloma je na slabše rezultate vplivala tudi vlada, ki je omejila ceno dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, poleg tega pa še poplave, ki so prizadele Slovenijo v začetku avgusta. Na ravni skupine so kljub temu celotni obseg okrepili za 11 odstotkov.

"Znižati smo morali letošnji poslovni izid, ki bo 80 odstotkov manjši od načrtovanega," je septembra ponovil Uroš Ivanc, član uprave in finančni direktor družbe. Sprva so predvidevali poslovni izid v višini med 95 in 110 milijonov evrov. Zaradi regulacije cene dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja bo družba utrpela 31 milijonov izgube, skupaj pa ocenjujejo, da bodo izplačali za 150 in 200 milijonov škodnih zahtevkov, kar bo imelo pri poslovnem izidu skupine učinek v višini med 40 do 50 milijonov evrov.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar