V luči preiskav: Kako posluje SDH in kaj bi moral prodati?

Slovenski državni holding (SDH) so v torek obiskali kriminalisti. Kot je poročal N1, so preiskovali prodajo državnega deleža v podjetju Meta Ingenium, ki je bila med drugim manjšinska lastnica ajdovskega podjetja Bia Separations. SDH je za prodajo deleža v Bia Separations prejel 3,1 milijona evrov, če pa bi počakal tri mesece in delež prodal Sartoriusu, pa bi lahko iztržil več. Velika protipravna premoženjska korist znaša 14 milijonov evrov, so pojasnili na Policiji. Meta je delež nato prodala za 360 milijonov evrov, kar so kasneje očitali SDH, češ da gre za negospodarno ravnanje.

Kako posluje SDH

SDH, ki je zadolžen za upravljanje državnega premoženja, je nedavno objavil letno poročilo o poslovanju. Kako posluje krovni upravljavec kapitalskih naložb države oziroma kako so se odrezala podjetja v portfelju? Koliko dividend so pobrali in kakšno donosnost na lastniški kapital so dosegli? Kaj se dogaja s portfeljem in katere naložbe bi morali prodati?

Poslovanje je bilo v letu 2022 zaradi poslabšanja gospodarskih obetov ‒ motenj v dobavnih verigah, težav z oskrbo z energenti, visoko inflacijo in višjimi obrestnimi merami ‒ slabše. Predvsem so slabše poslovale energetske družbe v portfelju. Podjetja iz energetike so v letu 2022 pomenila 15,5 odstotka upravljavskega portfelja.

Upad donosnosti zaradi energetskega stebra

Donosnost lastniškega kapitala se je v letu 2022 znižala na 2,8 odstotka – 2,2 odstotne točke nižje od načrtovanj. To je posledica slabega poslovanja energetskega stebra, ki ga je prizadela energetska kriza zaradi vojne v Ukrajini in neugodne hidrologije slovenskih rek ter podaljšanega remonta krške nuklearne elektrarne (NEK). Donosnost lastniškega kapitala v energetskem stebru je bila leta 2022 negativna pri ‒7,8 odstotka.

Preostali stebri so poslovali nad načrtom. V prometnem stebru je bila donosnost 5,1-odstotna, v stebru financ 9,7-odstotna, najvišja pa je bila v stebru turizem in gospodarstvo, kjer je bila 12,1-odstotna. Stebri (promet, finance ter turizem in gospodarstvo) so na medletni ravni poslovali bolje kot leta 2021. Donosnost lastniškega kapitala v omenjenih stebrih je bila 7,4-odstotna. SDH je v letnem načrtu upravljanja zastavil cilj 5-odstotne donosnosti lastniškega kapitala. Leta 2021 je bila donosnost lastniškega kapitala 6,1-odstotna.

Leta 2023 pobrali manj dividend

Letos so v SDH od podjetij v portfelju pobrali 175,5 milijona evrov dividend. To je sicer manj kot leta 2021, ko je bilo dividend za 190,7 milijona evrov. Še vedno pa so bile dividende, izplačane v letu 2023 (za poslovno leto 2022), višje od načrtovanih 162,6 milijona evrov. Manj pobranih dividend je tudi posledica državnih pomoči. Zaradi prejete pomoči podjetja za poslovno leto 2022 niso smela izplačati dividend. To so Cinkarna Celje, Unior, Telekom Slovenije in SID banka.

Največ dividend so prinesla podjetja iz stebra financ – 40,9 odstotka. Sledil je steber gospodarstva in turizma z 31,9-odstotnim deležem, promet z 18,5 odstotka vseh dividend in prizadeti steber energetike z 8,8 odstotka. Največ dividend je SDH izplačala Zavarovalnica Triglav, to je 35,65 milijona evrov, kar je 20,3 odstotka vseh letos pobranih dividend. Dividendna donosnost je tako upadla s 1,9 na 1,6 odstotka.

S pripojitvijo DUTB vrednost naložb zrasla

Skupna vrednost naložb je v letu 2022 zrasla za 8,7 odstotka in dosegla 11,2 milijarde evrov. Leta 2021 je bila 10,3 milijarde evrov. Rast skupne vrednosti portfelja naložb je poledica poslovnih rezultatov in rasti kapitala podjetij v portfelju, dokapitalizacij v Holdingu Slovenske elektrarne (HSE) in Slovenskih železnic (SŽ) ter prevzema novih naložb, pojasnjujejo. SDH je s pripojitvijo premoženja Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB) postala lastnica večjega deleža v Savi ter Družbe za razvoj infrastrukture (DRI) in družbe Slovenskih državnih gozdov (SiDG).

SDH upravlja skupno deleže v 88 podjetjih. Največja vrednost portfelja je zbrana v 10 največjih naložbah oziroma podjetjih, saj njihov delež 77,9 odstotka celotne vrednosti. Daleč najbolj vredna naložba SDH je družba Dars, ki obsega 28,6 odstotka celotnega portfelja. Preostale največ vredne naložbe so Gen energija, HSE, SŽ, NLB, Zavarovalnica Triglav, SID banka, Telekom Slovenije, Krka in Pošta Slovenije.

Spodbudni podatki za leto 2023

Veliko bolje so se družbe v portfelju SDH odrezale v prvem polletju 2023. Donosnost na kapital je v prvih šestih mesecih poskočila na 9,5 odstotka, kar je največ po ustanovitvi holdinga. V letnem načrtu upravljanja so pričakovali donosnost v višini 7,3 odstotka. ''Rezultati vseh upravljavskih stebrov (promet, energetika, finance, gospodarstvo in turizem) so v prvem polletju 2023 presegli načrtovane čiste dobičkonosnosti lastniškega kapitala za letošnje leto,'' so zapisali v SDH. Podrobnih številk dobičkonosnosti lastniškega kapitala po stebrih še ne razkrivajo. Dodali pa so, da so se rezultati posebej izboljšali v stebru energetike, kjer je bila donosnost v prvem polletju 4,4-odstotna.

HSE je zaradi dobičkonosnega poslovanja v Sloveniji v skladu z načrti letos vrnila 242 milijonov evrov dokapitalizacijskih sredstev, do konca leta pa načrtuje še vračilo od 60 do 100 milijonov evrov. Glede na trenutno poslovanje družb v portfelju SDH načrtuje, da bo leta 2024 lahko zagotovil bistveno večji obseg dividend, kot so jih prejeli leta 2023.

Za komentar, kako ocenjujejo upravljanje premoženja SDH, smo se obrnili na NLB Sklade, kjer so se zaradi delnega lastništva države komentiranja vzdržali. ''Rezultati letos so predvsem dobri zaradi sektorja energetika, ker je boljši kot lani. Energetika letos bistveno bolje posluje kot lani,'' pa nam je povedal profesor na ekonomski fakulteti Matej Lahovnik. Kar koli drugega glede upravljanja naložb ni želel komentirati.

Katere kapitalske naložbe bodo naprodaj, ne razkrivajo

Prodaja katerih kapitalskih naložb je predvidena v letih 2023 in 2024 ter kaj se dogaja s prodajo lastniškega deleža Telekoma Slovenije, ki je bila predvidena v letu 2022, smo povprašali na SDH: ''SDH žal ne more komentirati, ker mora skladno s 56. členom zakona o slovenskem državnem holdingu (ZSDH-1) kot zaupne varovati vse podatke, dejstva in okoliščine o posamezni družbi s kapitalsko naložbo,'' so zapisali. Za zaupne podatke se vedno štejejo načrti in namere o razpolaganju s posamezno kapitalsko naložbo države, izhaja iz ZSDH-1.

Lahovnik: Prodati bi morali Telekom

Od naložb, ki bi jih morali prodati, Lahovnik meni, da bi morala država prodati Telekom Slovenije. ''Ker bodo potrebna zelo velika vlaganja v razvoj pri prehodu na omrežje 5G ter zato, ker se panoga v svetu globalizira, tehnologija se hitro razvija. Primerjave kažejo, da takšna podjetja težko konkurirajo samostojno, še posebej, če so v državni lasti.'' Dodaja, da bi tako kot leta 2018 morali razmišljati o neposredni prodaji. ''Mislim, da izgublja sapo v tekmi s konkurenco.''

''Telekom je na seznam za prodajo uvrstila vlada Alenke Bratušek leta 2013. Leta 2018 so vlagatelji v postopku prodaje ponujali 130 evrov za delnico. Potem se je država odločila, da ga ne proda. Od takrat se je vrednost Telekoma znižala za več kot polovico.'' Povedal je, da ima država več možnosti. ''Lahko bi se odločila prodati ga samostojno ali za skupna vlaganja s kakšnim od velikih igralcev na trgu. V nasprotnem primeru mislim, da bo izgubljal vrednost, ker ne bo zdržal tehnološkega tempa vlaganj, ki so potrebna,'' je povedal Lahovnik.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar