Tim Castagne: 'Za izdelavo večjega streliva bomo morali sodelovati'

Orožarska oziroma obrambna industrija je bolj poredko v ospredju medijske pozornosti. Ko pa se to le zgodi, je vidik poročanja pogosto obsojajoč. Plastičen primer tega so bili nedavni tragični dogodki v Srbiji, ko so se pojavili skrajno redukcionistični argumenti, češ da bi s prepovedjo orožja avtomatično izkoreninili tudi nasilje.

Naš sogovornik Tim Castagne, izvršni direktor podjetja Arex, našega največjega proizvajalca orožja, je takšnih očitkov vajen, jih razume, a se z njimi ne strinja. Pravi, da gre poleg jedrske za eno najbolj reguliranih industrij, katere namen sta zaščita ljudi in zagotavljanje njihove varnosti, ne pa obratno.  

"Prizadevamo si, da bi se v tistih redkih primerih uporabnik lahko zanesel na svojo opremo," o produktih, ki jih izdeluje podjetje iz Šentjerneja, razlaga Castagne, ki je po rodu Nemec ter je pred prihodom v Slovenijo delal pri velikanih industrije Heckler & Koch in Sig Sauer.

Trenutne varnostne razmere v svetu stimulirajo obrambno industrijo in povečujejo njene prihodke. Arex, ki je sicer od leta 2017 v lasti češkega sklada RSBC Defence, je z evropskega vidika resda palček, vendar je leta 2021 ustvaril 1,4 milijona dobička, medtem ko njegov prvi mož pravi, da so v lanskem letu zabeležili kar 40-odstotno rast prodaje.

Podjetje je v sklepnih fazah razvoja nove generacije pištole, s katero hoče Slovenska vojska (SV) zamenjati znamenite, a že nekoliko zastarele Berette. Castagne, ki ne skriva tega, da je zanesenjak, si veliko obeta tudi od sodelovanja s SV v okviru proizvodnje streliva za potrebe ukrajinskega konflikta. Zato smo ga vprašali še, ali bi bila Slovenija sposobna vzpostaviti avtohtono proizvodnjo streliva večjega kalibra vse tja do topniških granat.   

Kakšno poslovno leto je za vami? V letu 2021 ste ustvarili 1,4 milijona evrov dobička, kaj pričakujete letos?

Lansko leto je bilo za nas zelo dobro, celo najboljše v zgodovini podjetja. Beležimo 40-odstotno rast prodaje. Veliko denarja smo vložili v razvoj, stroje, proizvodnjo, kadre in novo tehnologijo. Na ta način v podjetje in njegov razvoj vlagamo veliko kapitala, ki smo ga ustvarili. Tako je s tega vidika za nami resda dobičkonosno leto, vendar moramo po drugi strani pokriti tudi veliko stroškov iz naslova razvoja in uvajanja novih tehnologij.

Omenili ste, da veliko investirate v razvoj. Kaj natančno imate pri tem v mislih in kakšne nove produkte razvijate?

Veliko naših izdelkov terja prilagoditve drugim oborožitvenim sistemom. Če na primer izdelujemo strelivo, ga je treba ustrezno prilagoditi orožju, v katerem bo uporabljeno.

Kot veste, strelivo, ki ga izdelujemo, ni klasično strelivo za uporabo v vojaške namene, ampak izdelujemo plastično manevrsko municijo za usposabljanje. In to strelivo je zelo občutljivo. Zato smo veliko sredstev vložili v njegove izboljšave z vidika trpežnosti.

Zagotovili smo si nekaj večjih dolgoročnih projektov, ki od nas z vidika produkta prav tako terjajo prilagoditve. Tako smo že v fazi snovanja naslednje generacije pištol. Po drugi strani nas čaka tudi prilagajanje oziroma modificiranje obstoječih produktov specifičnim zahtevam strank, kar prav tako zahteva veliko ljudi.

Poleg tega stalno posodabljamo svojo tehnologijo. Veliko smo naredili tudi na področju povečevanja produktivnosti, in sicer prek izdatnega usposabljanja ljudi, sprememb na področju organizacije dela in optimiziranja postopkov. Prav tako smo dobili že pred časom naročene stroje, ki smo jih morali vključiti v proizvodni proces, s čimer smo bistveno povečali svoje zmogljivosti, ki so večje kot kdaj koli prej.

Kako pa je na vaše uspešno poslovanje vplivala ukrajinska vojna; bolj natančno morda ambiciozni programi Evropske komisije, ki z vzpostavitvijo skupnih dobav in nabav orožja poskuša pomagati Kijevu?

Ukrajinska vojna ima na nas kvečjemu posreden učinek. Če pogledava naš portfelj, večino predstavlja vadbena municija, ki za fronto ni zanimiva. Izdelujemo pištole, ki za Ukrajino prav tako niso posebej zanimive, saj imajo pri bojih z ruskimi silami predvsem potrebo po težjem orožju. Naš program na področju tekstila, se pravi oprema za uniformirane osebe (neprebojni jopiči, nahrbtniki ipd., op. a.), pa je usmerjen na pokrivanje potreb domačih naročnikov v Sloveniji.

Z dogajanjem v Ukrajini smo povezani na področju komponent za strelivo; natančneje povezav za naboje. Tukaj smo na evropskem trgu v samem vrhu, saj zasedamo drugo mesto med največjimi proizvajalci tovrstnih izdelkov.

S tega vidika morda niti nismo toliko neposredno povezani z Ukrajino, ampak s članicami Nata, ki ji pomagajo z dobavami orožja in morajo v naslednjem koraku nadomestiti svoje zaloge.

Arex je bil v preteklosti zelo osredotočen na domači trg in v veliki meri še vedno je. V zadnjem času se vse bolj osredotočamo na mednarodno sodelovanje in partnerje. Prek tega ima dogajanje v Ukrajini določen vpliv na naše poslovanje.

Vseeno pa gre za slovensko podjetje in Slovenija že po zakonu ne sme neposredno dobavljati orožja državam, ki so v vojni, zato tudi mi kot največje obrambno podjetje pri nas ne poslujemo z Ukrajino.

Arex je tik pred predstavitvijo nove pištole za Slovensko vojsko. Foto: Bojan Žalec

 

Pa vendar, se vam ne zdi, da boste morali v primeru podaljšanja konflikta v Ukrajini, ki se zna vleči še mesece, če ne celo leta, tudi temu primerno prilagoditi svojo poslovno strategijo?

Vsekakor. V zadnjem času to od nas terja oziroma – bolje rečeno – pričakuje tudi vlada. Slovenska vlada je domača podjetja pozvala, naj se priključijo pobudi za izdelavo streliva za vojna območja. Mi smo največji proizvajalec strelnega orožja in streliva v Sloveniji, zato smo se na ta poziv tudi odzvali.

Odzvali smo se, prijavili na projekte in zdaj smo v fazi, ko se z vlado pogovarjamo o tem, kaj točno želijo, da naredimo, in kje jim lahko pomagamo. Čeprav torej trenutno izdelujemo manevrirano strelivo, lahko hitro preidemo na izdelavo ubojne različice. Ampak če nas bo država potrebovala še za kakšne druge projekte, ji bomo stali ob strani.

Ko že omenjate poziv slovenske vlade oziroma pristojnega ministrstva za obrambo (MORS), sem vas v zvezi s tem hotel vprašati, v kateri fazi ste trenutno. MORS je namreč poziv objavil konec marca, nazadnje pa smo v uredništvu pred dobrim tednom prejeli informacijo, da je bil odziv velik, saj se je nanj odzvalo 49 podjetij. Kdaj pričakujete odgovor?

Pravzaprav v naslednjih dneh. No, odgovor bi bil dejansko povabilo vsem, ki so se prijavili in so bili izbrani, da se skupaj dogovorimo, kaj bomo dejansko naredili. Kakor je meni znano, je bila vlada presenečena in posledično preobremenjena zaradi tolikšnega odziva. Bilo je precej interesa. In zato verjetno poleg izdelave streliva razmišljajo tudi o zapolnjevanju potreb Slovenije, da okrepi oziroma vzpostavi lastno proizvodnjo. V smislu, da bi ta postala bolj samozadostna in neodvisna od zunanjih dobaviteljev. Verjetno vlada razmišlja predvsem v tem kontekstu. Zato odziv pričakujemo v kratkem.

Pozdravljam dejstvo, da je toliko drugih podjetij oziroma ljudi, ki so pripravljeni sodelovati, ker je to velika prednost. Govorimo pa o večjih kalibrih, pri katerih so stvari bolj zapletene, saj v Sloveniji ni podjetja, ki bi lahko samostojno prevzelo to nalogo. Zato se moramo povezati in sodelovati. Vesel sem, da ima Slovenija tako odlično industrijo in tako inovativne ljudi, ki znajo hitro ukrepati in imajo dobre ideje. Ne dvomim, da bomo skupaj s partnerji na trgu našli dobro rešitev, ki bo zadovoljila potrebe države.

Ali ste lahko konkretnejši glede tega, o kakšni investiciji in kako kompleksnem projektu govorimo, ko gre za proizvodnjo municije večjega kalibra – vse do 155-milimetrskega topniškega streliva, ki ga evropskim partnericam in posledično Ukrajini najbolj primanjkuje?

Če že govoriva o velikih kalibrih, ki jih omenjate, potem je vsekakor vprašanje primernega strelišča za testiranje streliva, ki ga v Sloveniji, vsaj kolikor vem, ni. Za testiranje topovskih granat, ki jih uporabljajo havbice, potrebujete obsežna strelišča. Havbice tega kalibra imajo domet do 50 kilometrov – in to je zelo veliko. Malo za šalo, malo zares, ampak če bi v Sloveniji streljali na tej razdalji, bi granate padle na italijansko ali avstrijsko ozemlje. No, kakor koli že, takšnih kapacitet v Sloveniji ni.

Vedeti morate, da gre poleg poligona za vprašanje proizvodne zmogljivosti izdelave tako velikih granat. Gre namreč za drugačno tehnologijo kot pri strelivu manjših kalibrov. Topovske granate so kovane. Vendar imamo v Sloveniji odlična podjetja, ki so verjetno tehnično sposobna narediti tudi to. Sicer tega ne morem trditi z gotovostjo, vendar bi domača podjetja lahko skupaj izpolnila tudi te zahteve.

Res pa je, da bi na tem področju potrebovali tudi zelo dobre kontakte s tujino. Nekaterih komponent preprosto ne moreš izdelati sam, ampak jih moraš kupiti na trgu. Smodnik, vžigalnike, nekatere dele za bojne glave in tako naprej. In tu moramo imeti mednarodne partnerje, ki jih lahko zagotovimo tako v Arexu kot tudi v drugih slovenskih podjetjih.  

Tu je pomembna tudi podpora države in lokalnih oblasti. Kot lahko vidite pri nas, imamo še veliko prostora in nakopičenega znanja, s čimer bi lahko zadostili tudi tovrstnim potrebam. To je tudi razlog, da v tem primeru ne bi šlo za popolnoma novo investicijo, pri kateri bi morali začeti iz nič, ampak za deloma novo usmeritev.

Ali se vam glede na povedano zdi, da je pred obrambno industrijo v naši državi svetla prihodnost?

Vsekakor. Poglejte, večino svoje kariere sem delal v Nemčiji, kjer smo sodelovali z vlado, zlasti na področju obrambe. Tam je poslovanje v tem sektorju zelo zapleteno in posledično zelo odvračalno za poslovneže. Birokracija je zapletena, podjetja dolgo časa čakajo na odgovore, pot do uresničitve projektov v okviru javnih naročil je zelo zapletena.

Prednost relativno majhnih držav, kot je Slovenija, je prav v tem, da odgovore dobimo hitro. So ljudje v okviru vlade, ki dejansko poznajo tekoče projekte, ki tesno sodelujejo z industrijo in ki vedo, kaj potrebujejo. In to je za nas veliko olajšanje.

Tu se veliko bolje dela, ker imaš občutek, da so odziv podjetij in njihova pričakovanja upoštevani. Poleg tega nam takšen načine dela daje občutek, da je to, kar delamo, točno to, kar želi vlada, saj ta zna jasno opredeliti, kaj od nas pričakuje.

 

Povratne informacije so torej ključne …

Da, tako je. Komunikacija z državo je izjemno dobra in zelo odprta, tudi na najvišji ravni. Ko smo se denimo širili v Brazilijo, nas je obiskal obrambni minister, da se seznani s tem, kakšni so naši načrti tam.

In to cenimo, saj gre za povratno informacijo iz prve roke, ki je veliko boljša kot komuniciranje preko atašejev, ki pridejo in se pogovarjajo prek petih različnih ravni. Tako da je to zelo jasen in neposreden način komunikacije, ki je za nas izjemno dobrodošel.

Veste, če govorimo o zagonu domače proizvodnje artilerijskega streliva, potem bo veliko odvisnega prav od tega. Gre za veliko tveganje za industrijo in v odločitev bo morala biti aktivno vključena tudi država, saj bi v tem primeru šlo za projekt, ki bi zahteval kopico novih regulatornih postopkov. Ne gre namreč samo za nekaj kosov za slovensko vojsko ali za sosednje države. Tak projekt je namreč smiseln samo, če to počneš v dovolj velikem obsegu, kar za sabo potegne znatne investicije in partnerstva z drugimi mednarodnimi proizvajalci.

Vse to se seveda da in to zmoremo, vendar to ne bo samo odločitev enega, dveh ali mogoče treh slovenskih podjetij. Takšen projekt bo morala podpreti tudi država. Vendar imamo v našem podjetju vsaj znanje, da se o tem lahko pogovarjamo z drugimi, da znamo ubesediti, kaj bi bilo treba storiti, in pogledamo, kaj lahko ponudimo in kako lahko stopimo skupaj.

Pa je tesno sodelovanje med državo in podjetji v obrambni industriji praksa tudi drugod?

Vsekakor, saj vsaka država potrebuje velikega proizvajalca, ki s svojimi produkti zalaga potrebe vojske in drugih varnostnih organov.

Logika v naši industriji je pač takšna, da če nekega izdelka, recimo pištole, ne uporablja domača vojska, če torej to ni bilo temeljito preskušeno v praksi, potem se bo za nakup takšnega izdelka odločil le redkokdo. Zato kot največji domači proizvajalec orožja malega kalibra potrebujemo sodelovanje z državo.

Omenili ste že Brazilijo in evropski trg. Kako velik trg pa je za vas Slovenija?

Slovenski trg je za nas še vedno najpomembnejši. Država je naša največja posamezna stranka in tako bo tudi v prihodnje. To je posledica zgodovine našega podjetja, ki je bilo ustanovljeno v sodelovanju z državo že kmalu po osamosvojitvi.

Slovenija je s tem želela odgovoriti na zahteve novoustanovljene vojske. Ponosni smo, da smo lahko v določenem delu pomagali. Vojsko smo v sodelovanju z državo pripeljali do tega, da je postala zelo sodobna, zelo dobro opremljena. A po drugi strani je res, da je država pomagala tudi nam, da smo postali uspešno podjetje. Tako da tega ne bomo nikoli pozabili. Počutimo se počaščeni in globoko povezani s Slovenijo, s slovensko vlado, njeno policijo in – jasno – vojsko.

Če pogledate izdelke, ki jih izdelujemo za potrebe slovenske države, lahko vidite, da so bistveno bolj prilagojeni, individualizirani kot tisti, ki jih izdelujemo za številne druge države. V proces nastanka novih produktov je zato država zelo vpeta. Ljudje z MORS sodelujejo z našimi inženirji in trenutno delamo na novi pištoli za SV, ki je ni še nihče videl.

Prav o tem sem vas hotel vprašati v nadaljevanju.

Gre za odličen izdelek, ki odraža to, da so vanj veliko truda in znanja vložili tudi naročniki oziroma končni uporabniki, se pravi vojska. Glede tega smo zelo odprti, in sicer da prisluhnemo potrebam in potem vse to vnesemo v končni izdelek.

V kateri fazi je ta projekt?

Smo v sklepnih fazah, kar pomeni, da moramo zaključiti samo še nekaj postopkov. Toda tehnično gledano smo izdelali zelo, zelo dobro pištolo za zelo zahtevno stranko. Vsaj tako kažejo vsi testi in vse povratne informacije uporabnikov, ki smo jih do zdaj prejeli.

Zelo smo ponosni na to, kar smo skupaj dosegli. In povsem prepričan sem, da bo to odličen nov kos opreme za vojsko.

Vseeno, kdaj lahko pričakujemo, da bo ta projekt končan in prišel v uporabo SV?

Kar se nas tiče, bi to lahko storili že jutri, saj je to vprašanje, ki ga morate nasloviti na vlado. Vse skupaj je namreč povezano z razpoložljivimi proračunskimi sredstvi za obrambo.

Podjetje Arex je največji prozivajalec strelnega orožja in streliva pri nas. Foto: Bojan Žalec

Ko že omenjate državna sredstva za obrambne potrebe, sem vas hotel v zvezi s tem vprašati, kako gledate na nedavno napoved MORS, da je naša država pred največjim investicijskim ciklom v SV, v okviru katerega bomo za potrebe vojske do leta 2030 predvidoma namenili dva odstotka bruto domačega proizvoda (BDP)?  

Zavedati se je treba, da morajo ta cilj uresničiti vse države članice Nata, vključno s Slovenijo. Mislim, da je ta korak potreben in da bomo od tega vsi imeli koristi. Vsaj upam, da bomo, saj gre za zelo konkurenčno panogo. Res je, da tesno sodelujemo s SV, a nismo njen ekskluzivni dobavitelj.

Slovenija je tu pred podobnim izzivom kot vse ostale države Nata. V okviru MORS deluje oddelek, ki vodi evidenco tega, kaj SV potrebuje, in na podlagi tega tudi oblikuje naročila. Kar se dogaja zdaj, je, da so ti razmeroma majhni oddelki preobremenjeni. Njihov proračun narašča in naročil je bistveno več, ljudi pa premalo. Posledica tega je, da ne morejo odgovoriti na vse potrebe enako hitro kot prej. Kar mi lahko naredimo z naše strani in kar smo že storili, je, da ponujamo obliko sodelovanja, v okviru katere nismo zgolj dobavitelji enega produkta, ampak omogočamo sistemske rešitve.

Kaj to pomeni? Vzemiva za primer pištolo. Ko jo kupite, greste lahko do nekoga drugega, od katerega kupite tok, pri nekomu tretjemu nabavite strelivo in tako naprej. Potem pa se morate naučiti še rokovanja z orožjem. V tem primeru se morate dogovarjati z desetimi ali 20 podjetji. Mi pa vse to ponujamo v obliki paketa. Pištolo izdelamo, zagotovimo opremo in vse dodatke, za katere se stranka odloči. Omogočamo tudi servisiranje pištole. Sliši se sicer lažje, kot je v resnici, ampak tako komunikacijo oklestimo na enega človeka na naši strani in enega na strani ministrstva.

Mislim, da je tak pristop zelo dober in zanj se odločajo tudi druge države, kot so denimo Združene države Amerike (ZDA).

Mislim in upam, da bo pri strateško pomembnih in velikih projektih država še naprej stremela k vzpostavitvi večine proizvodnje doma. A to ne pomeni, da mora biti doma vse narejeno iz nič. Pomeni samo, da imamo možnost, da morda nek izdelek naročimo v tujini in ga potem v naslednjem koraku ustrezno predelamo oziroma priredimo specifičnim potrebam domače vojske ali policije. To tudi pomeni, da v primeru popravil kosa ni treba pošiljati nazaj k proizvajalcu, ampak vse to uredimo doma.  

Poenostavitev, ki jo izpostavljate, dejansko pripomore k predvidljivosti, kar je za industrijo, kot je vaša, pravzaprav nuja. Če samo pogledava evropsko obrambno industrijo, je trenutno njena največja zagata prav predvidljivost. Evropska podjetja pravijo: "Pripravljeni smo pomagati Ukrajini, gremo v povečanje proizvodnih zmogljivosti, vendar moramo za to imeti jasna zagotovila s strani politike." Prav o tem je pred nedavnim govoril prvi mož Rehinmetalla Armin Papperger, ko je nemško vlado pozval, da naj da zeleno luč za naročila za težko pričakovano posodobitev nemške vojske.

Tako je, to je res najpomembnejša stvar. Kritična točka. Veliko ljudi misli, da gre samo za izpolnjevanje vse več naročil in da je to dobra stvar. A če želim povečati proizvodnjo, moram v to investirati in nabaviti nove stroje, zaposliti ljudi. Za izdelavo pištole potrebujete iste stroje CNC kot vsi ostali industrijski sektorji. Na tak kos se zato trenutno čaka od 12 pa vse do 40 mesecev. Pa še to morate imeti kar nekaj sreče. V razcvetu so tudi ostale industrije, ne samo naša, a potegujemo se za iste stroje, kader, surovine in vse ostale stvari, ki so potrebne. Še pred nedavnim je bilo stanje bistveno drugačno.

Zdaj prihaja do primerov, ko moramo zavrniti prošnje dobaviteljev po povečanju naročil, saj naša proizvodnja teče šest dni na teden in 24 ur na dan. Naše letošnje kapacitete so zapolnjene in tako je vse tja do julija ali avgusta naslednje leto.

Pričakujem, da se bo v naslednjih letih stanje normaliziralo. Zdaj pač vsi izdelujejo strelivo, ker je takšno povpraševanje. A mi izdelujemo tudi druge stvari, kot so povezave za naboje, ki jih je težko izdelati.

Kako to, da je Arex tako močan prav v tem segmentu?

Smo drugi največji proizvajalec v Evropi, kar je presenetilo tudi mene, ko sem prišel sem. V obrambni industriji sem že več kot 20 let in sem tudi sam uporabnik orožja, vendar se nikoli prej nisem poglabljal v ta res kritičen del opreme.

Nikakor ne gre za nepomemben ali enostaven izdelek, kot bi si morda kdo mislil. Na srečo smo v Arexu v preteklosti v ta segment močno vlagali, tako da smo sami modificirali stroje za njihovo izdelavo. To za nas predstavlja pomembno konkurenčno prednost.

Omenili ste tudi surovine. Za vas je najbolj kritično visokokvalitetno jeklo, ki se je v zadnjem času močno podražilo. Kako se soočate s tem?

Izdelujemo zelo specifične, relativno majhne izdelke, ki morajo prenesti obremenitve eksplozije, kjer se sprosti dva tisoč kilodžulov. Ta eksplozija se dogaja v vaših rokah in le nekaj centimetrov od vašega obraza, zato mora biti jeklo izvrstno. Naše zahteve do dobaviteljev so temu primerne, hkrati pa specifične, saj jeklarji običajno prejemajo velika naročila, mi pa imamo količinsko relativno majhne serije.

Zato smo veseli, da imamo takšnega dobavitelja pri nas doma, ki nam dobavlja izvrstno jeklo, ki ustreza standardom obrambne industrije. Vseeno moramo načrtovati daleč v prihodnost, zato je predvidljivost, o kateri sva govorila, tako pomembna. Zaenkrat se s temi izzivi uspešno spopadamo in tudi naše stranke razumejo, da smo zaradi draženja surovin morali dvigniti cene.

V Arexu izdelujejo manevrirno strelivo, a hitro bi lahko prešli tudi na proizvodnjo pravega streliva. Foto: Bojan Žalec

Kaj pa tuji trgi? Prisotni ste tudi Braziliji, kjer imate tovarno.

Tam izdelujemo pištole, kar je zelo pomembna konkurenčna prednost, saj ima ta država samo še dva domača proizvajalca, vsi ostali pa so uvozniki. Z novo vlado se bo uvoz pištol zakompliciral, mi pa imamo tam že vzpostavljeno proizvodnjo.

Čeprav se je to zgodilo pred mojim prihodom, moram reči, da nam brez pomoči slovenskega državnega vrha preboj na brazilski trg ne bi uspel ali bi bil bistveno težji. Gre za zelo obetaven trg, kamor so si v preteklosti prizadevali prebiti mnogi, a so obupali, saj so postopki in birokracija precej zapleteni.  

Zato se sodelovanja z brazilsko vlado zelo veselimo, saj to za nas predstavlja velik potencial. Začetek tega posla je bil nekoliko tvegan, zdaj pa smo se predstavili na velikem sejmu v New Yorku in moram reči, da sem bil zelo pozitivno presenečen nad odzivom in povpraševanjem. To je res super.

Kljub vsemu si ne moremo zatiskati oči pred dejstvom, da obrambna industrija izdeluje stvari za ubijanje, zaradi česar vas ljudje pogosto povezujejo s tobačno industrijo. Klasičen in razmeroma razširjen pogled na vašo branžo je namreč ta, da gre za industrijo, ki cinično izkorišča umiranje in trpljenje ljudi. Kako odgovarjate na take očitke?

(Daljši premor) To je dobro vprašanje in o tem bi lahko razpravljala celo popoldne. Veste, potem lahko tudi za zdravnike rečeva, da imajo dobiček od trpljenja in umiranja.

Sam lahko zase rečem, da imam zelo jasen etični profil. Obstajajo stvari, ki jih ne bi izdeloval – ne ker bi mislil, da so nezakonite, ampak ker gre za nekaj, za kar nisem pripravljen porabiti svojega časa. Denimo mine. Torej vse, kar bi lahko privedlo do poškodovanja ali ubijanja ljudi, ki niso vpleteni v konflikt.

Pri pištoli recimo točno veste, kam bodo letele krogle. To lahko rečem zaradi tega, ker več kot 90 odstotkov naših poslovnih partnerjev prihaja iz obrambnega sektorja, se pravi iz policije ali vojske. Torej izdelujemo pištole za policaje, ki če jo že bodo uporabili, jo bodo za zaščito državljanov. Sicer je to v Sloveniji malo verjetno, vendar si prizadevamo, da bi se pripadniki policije tudi v tistih redkih primerih lahko zanesli na svojo opremo.

Policaju tako ni treba razmišljati o tehnologiji, saj pričakuje, da bo ta brezhibna. Njegova naloga je, da razmišlja o tem, kako bo obvladal situacijo, ki je zapletena. Če nameravaš streljati na nekoga, mora to potekati pravilno in brezhibno, saj gre za skrajni ukrep, s katerim si se izognil veliko bolj kritični situaciji. Zato se nikakor ne strinjam z idejo, da bi z odpravo orožja odpravili tudi kriminal. To je neumnost.

Zavedam pa se, da bomo v tej razpravi težko prepričali vse. To je podobno kot v primeru drugih debat, ki se dotikajo ključnih družbenih vprašanj, kot je denimo enakost spolov in podobno. Kdor nasprotuje uporabi orožja, bo namreč le težko spremenil svoj pogled.

V mnogočem debata o orožju presega etiko, saj gre za ideološko navzkrižne poglede.

Ne zatiskam si oči pred nevarnostjo orožja. Zavedam se, da moramo biti v obrambni industriji izjemno previdni. To velja za vse – od proizvajalcev do uporabnikov. In tako tudi je, saj smo verjetno ena najbolj reguliranih industrij, podobno kot denimo jedrska industrija. To pozdravljamo in se celo trudimo, da bi naše postopke in varnostne varovalke še dodatno okrepili.

Zato imamo tudi oddelek za skladnost, kar v podjetju te velikosti niti ni nujno, a vztrajam pri tem, saj hočem, da imamo v podjetju jasno definirana pravila, do katerih imamo vsi dostop.

A vsem varovalkam navkljub se je treba sprijazniti z dejstvom, da proizvajalec na neki točki nima več nadzora nad tem, kaj se dogaja z orožjem, ki ga je izdelal. Po moji oceni tveganja v zvezi z zlorabo orožja v nepravih rokah ne prihajajo iz evropskih podjetij, za katere, kot rečeno, velja zelo stroga zakonodaja. Težava so druge države, drugi trgi, kjer sta regulativa in nadzor slaba.

V Nemčiji je denimo samo 0,01 odstotka ropov, v katerih je bilo uporabljeno strelno orožje, izvedenih z legalnim orožjem, vse ostalo je bilo kupljeno po drugih kanalih.