Tudi pri nas razglašeno prvo opozorilo za racionalno rabo plina

Agencija za energijo kot pristojni organ za zagotavljanje zanesljive oskrbe z zemeljskim plinom z jutrišnjim dnem razglaša stopnjo zgodnjega opozarjanja, ker bi lahko v prihodnje v primeru nižjega pretoka zemeljskega plina iz Rusije nastopile tudi motnje pri oskrbi z zemeljskim plinom. 

"Prenos plina do Slovenije trenutno poteka nemoteno, prav tako je nemotena oskrba s plinom v Sloveniji. Ali bodo motnje nastale in v kakšnem obsegu ali trajanju, v danem trenutku ne moremo z gotovostjo odgovoriti," so zapisali na spletni strani agencije. Ob tem spremljajo tako dobavo zemeljskega plina po dobavnih poteh, ki vplivajo na dobavo plina v Slovenijo, kot tudi dobavo po plinovodu Severni tok 1.

Lahko pride tudi do prekinitve dobave za industrijske odjemalce

Agencija tako poziva odjemalce zemeljskega plina k racionalni rabi zemeljskega plina. "Obveščamo tudi industrijske odjemalce, da če bodo razmere zahtevale razglasitev višje stopnje krize, lahko pride do prekinitve dobave ali zahteve po preklopu na uporabo nadomestnih energentov. Dobavitelji in industrijski odjemalci naj redno spremljajo dogajanja in stanje na trgu z zemeljskim plinom in razmislijo o alternativnih možnostih, ki lahko v primeru motenj oskrbe prispevajo k znižanju odjema," pravijo v agenciji.

Akcijski načrt na prvi stopnji predvideva preverjanje količin, obveščanje odjemalcev o možnih prekinitvah dobav in poziv industriji k bolj racionalni rabi plina. Na drugi stopnji dobavitelji pozovejo pogodbene odjemalce, ki to lahko storijo, k prostovoljnim prekinitvam dobave plina. Velike odjemalce pozovejo k zmanjšanju porabe na minimum. Industrijskim odjemalcem in proizvajalcem elektrike, ki imajo to možnost, priporočijo prehod na nadomestni energent.

Na tretji stopnji, ki velja za izredne razmere, dobavitelji prekinejo tiste pogodbe, ki jih je mogoče prekiniti, industriji in proizvajalcem elektrike pa zaukažejo prehod na nadomestni energent. Ob tem pride do omejevanja dobave plina.

Maloprodajna cena toplote medletno višja za 12 odstotkov

Povprečna mesečna maloprodajna cena toplote za gospodinjske odjemalce se je skoraj v devetih izbranih občinah glede na leto prej v povprečju povečala za 12 odstotkov in je v letu 2021 znašala 95,8 evra na kilovatno uro. Največji skok cen toplote se je zgodil v začetku ogrevalne sezone 2021/2022 zaradi skokovitega povečanja cen primarnih energentov, predvsem zemeljskega plina, so zapisali v letnem poročilu Agencije za energijo.

Najvišje so bile cene toplote za gospodinjske odjemalce v Mariboru, in sicer 118,1 evra na kilovatno uro, kar je za petino več kot v enakem obdobju leta 2020, in na Jesenicah, kjer je znašala 111,6 evra na kilovatno uro. Povprečna maloprodajna cena toplote je izračunana kot povprečna mesečna maloprodajna cena oskrbe s toploto za namene ogrevanja stanovanjskih prostorov in pripravo sanitarne tople vode. 

Lani rekordna poraba plina v zadnjem desetletju

Skupna poraba domačih odjemalcev zemeljskega plina je bila 10.163 gigavatnih ur, kar je šest odstotkov višje kot leto prej. To je tudi najvišja vrednost porabe v zadnjem desetletju. Poraba se je na splošno povečala pri vseh skupinah odjemalcev.

Gospodinjski in negospodinjski odjemalci, priključeni na distribucijske sisteme, so skupaj porabili dobrih deset odstotkov več zemeljskega plina. Gospodinjski odjemalci so porabili skoraj 12 odstotkov več plina, negospodinjski pa dobrih deset odstotkov več kot leto prej, kažejo podatki agencije.

Slovenija je močno odvisna od ruskega plina, kar je predvsem za industrijske uporabnike velik problem, saj le 13 odstotkov uvoženega plina porabijo gospodinjstva. Daleč največ plina uvozimo iz Avstrije, od koder je lani prišlo 85,1 odstotka celotne uvožene količine zemeljskega plina, a tudi v avstrijskem Baumgartnu prevladuje plin iz Rusije. Za 1,1 odstotka se je povečal uvoz iz Hrvaške, trg z Italijo, od koder se je pred leti uvažal tudi plin iz Alžirije, pa je popolnoma zastal.

Nemčija že v drugi fazi izrednega načrta za plinsko oskrbo

Zaradi zmanjšane dobave plina iz Rusije je največje evropsko gospodarstvo v drugo fazo izrednega načrta za zagotovitev plinske oskrbe prešlo že 14 dni nazaj. "Plin je zdaj v Nemčiji redka dobrina," je takrat dejal nemški gospodarski minister Robert Habeck.

Nemčija je izredni načrt aktivirala konec marca. Če bi se situacija zaostrila, bi prešli k tretjemu koraku, ki pomeni, da bi vlada posegla na trg. Razdeljevala bi omejene zaloge plina, pri čemer bi energent prioritetno namenjala gospodinjstvom in bolnišnicam.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar