.webp){kind=icon}
Zemeljski plin je te dni najpopularnejša surovina; status, ki je desetletja pripadal nafti. Predstavlja levji delež povišane inflacije, od začetka leta 2021 je njegova cena v Evropi narasla za dobrih 770 odstotkov. To odraža ključno geostrateško vlogo, ki jo ta vir energije igra v spopadu svetovnih sil. Izvoznica Rusija je s prekinitvijo dobave po plinovodih Evropo pahnila v krizo, tako inflacijsko kot energetsko, nenazadnje pa tudi podnebno; trajnost in okolje sta bili skoraj čez noč postavljeni na hladno.
Evropski parlament bo jutri glasoval o predlogu, da se tako jedrska energija kot zemeljski plin dodata na seznam "zelene energije". V prvi polovici leta se je uvoz premoga v pristanišča Antwerp, Amsterdam in Rotterdam povečal za 35 odstotkov v primerjavi z enakim obdobjem lani, in sicer na 27 milijonov ton, poroča Bloomberg. Premog, ki služi za nadomestitev izpada ruskega uvoza, prihaja predvsem iz ZDA, Kolumbije in Avstralije.
Nemčija, ki je največja porabnica ruskega plina v Evropi, svari pred kolapsom, ki bi lahko spominjal na zlom podjetja Lehman Borthers iz leta 2008. Uvoz plina iz Rusije predstavlja 24 odstotkov preskrbe z energijo v Nemčiji. Naslednji teden se na plinovodu Nordstream, ki dovaja plin iz Rusije v Nemčijo, začnejo vzdrževalna dela, Nemčijo pa skrbi, da se po načrtovanih desetih dneh dobava sploh ne bo nadaljevala. Rusija je dobavo že tako zmanjšala za 60 odstotkov, Evropa pa s težavo polni zaloge za zimo.
Glavna sindikalistka v Nemčiji opozarja, da bi se ob popolni prekinitvi sesule celotne industrije, vlada pa se je z glavnim ponudnikom plina v državi, velikanom Uniper, dogovorila za državno pomoč v višini devet milijard evrov. Odobrili so tudi gradnjo novega uvoznega terminala utekočinjenega plina (LNG) v Wilhelmshavnu, ki naj bi bil operativen najkasneje ob začetku naslednjega leta.
Izpostavljena je tudi Italija, kjer uvoz zemeljskega plina predstavlja 39 odstotkov preskrbe z energijo.
Pomemben dejavnik pri rasti cen plina je bil tudi navidez nepomemben požar v izvoznem terminalu LNG v ZDA, ki je praktično sovpadal z rusko prekinitvijo dobave Evropi. Zaradi zaprtja ZDA niso mogle nadomestiti izpada ruskega uvoza. Obenem povišana cena zaradi omejene dobave pri dveh večjih izvoznicah kaže na vse večjo priljubljenost zemeljskega plina kot tranzicijskega vira energije za mnoge države.
Lani je po podatkih Bloomberga LNG uvažalo 44 držav, skoraj dvakrat več kot desetletje prej. Ko je v Evropi in Aziji cena narasla za 60 odstotkov, je v ZDA padla za 40 odstotkov – zaprtje izvoznega terminala v Teksasu je namreč pomenilo, da bo več plina na voljo na domačem trgu.
Mednarodna agencija za energijo (International Energy Agency – IEA, angl.) je v svojem četrtletnem poročilu sicer napovedala, da se bo zaradi v nebo rastočih cen v naslednjih treh letih povpraševanje po zemeljskem plinu zmanjšalo, in sicer za 60 odstotkov do leta 2024.
