Poglobljeno: So farmacevti v debelosti končno odkrili sveti gral

V zadnjem času se veliko govori o čudežnih zdravilih, ki pomagajo pri hujšanju. Po teh naj bi posegale celo svetovne zvezde. Pripravili smo pregled proizvajalcev zdravil za hujšanje in kronologijo razvoja le-teh. 

Prodajni hiti – zdravila za zdravljenje razširjenih bolezni

Preden se osredotočimo na zdravila za hujšanje, moramo razumeti, da se je usmeritev farmacevtskih podjetij na globalni ravni v zadnjih desetletjih precej spremenila, saj so cene razvoja zdravil narasle. Obenem je postalo zelo težko poiskati zdravila, ki naslavljajo bolezen za širok krog ljudi. V preteklosti je to na primer uspelo podjetju Pfizer oziroma zdravilu Lipitor, ki je bilo do nedavnega najbolj prodajano zdravilo vseh časov. Uspeh zdravila lahko pripišemo dejstvu, da je imelo po podatkih Mednarodne zdravstvene organizacije leta 2008 kar 39 odstotkov odraslih oseb težave s povišanim holesterolom. Podoben uspeh je zabeležil farmacevt AbbVie z zdravilom Humira, ki naslavlja kar nekaj avtoimunskih bolezni. Z 200 milijardami dolarjev prodaje v zadnjih 20 letih, je prav Humira prehitela Lipitor in postala najbolj prodajano zdravilo v zgodovini.

Že pogled v lansko leto razkrije, kakšen potencial za farmacevte predstavlja vsesplošno razširjena bolezen, kot je denimo COVID-19. Med prvo peterico najbolj prodajanih zdravil lani so bila namreč kar tri povezana s COVID-19. Ta uspeh bo verjetno bolj kratkoročne narave, večji dolgoročni potencial pa se skriva drugje. Eden od svetih gralov farmacevtske industrije je zagotovo staranje, precej blizu temu pa je že debelost. Po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije ima težave z debelostjo kar milijarda ljudi, zato ni presenečenje, da farmacevtski giganti že desetletja iščejo rešitev za to "bolezen".

Kronologija: Najprej amfetamini, nato prva zdravila za hujšanje 

Sprememba življenjskega stila, gibanje in omejevanje vnosa kalorij bi bil logičen korak v borbi zoper povišano telesno težo, vendar večina ljudi rešitev vidi v zdravilih. Prav zato se je v zadnjih stotih letih pojavilo kar nekaj rešitev, ki so bile v začetku osnovane predvsem na amfetaminih. Zdravila so sicer delovala, a so povzročala odvisnost, dolgotrajna uporaba pa je vodila v resne zdravstvene težave. 

Tudi kasneje so določeni proizvajalci šli po tej poti, še danes pa ima dovoljenje ameriške Uprave za hrano in zdravila (FDA) zdravilo Qsymia, ki ga je leta 2012 registriral ameriški farmacevt Vivus. Nekateri drugi proizvajalci so na nevroprenašalce poskusili vplivati z drugimi aktivnimi učinkovinami. Leta 2010 je denimo farmacevt Orexigen Therapeutics predstavil zdravilo Contrave, ki se oglašuje kot zdravilo za hujšanje. 

Po drugačni poti je šel farmacevt Roche (kasneje se mu je pridružil GSK), ki je leta 1999 registriral še danes prodajano zdravilo Orlistat (znamka Xenical/Alli). Švicarski proizvajalec je za razliko od večine predhodnikov šel smeri zaviranja presnove maščob. 

Roche/GSK, Vivus in Orexigen s svojimi zdravili niso "navdušili", raziskave pa so pokazale, da lahko uporabniki upajo le na okoli petodstotno izgubo telesne teže. Posledično zdravila po začetnih uspehih niso dosegla več milijardnih prodajnih rezultatov, na katere so v začetku upali farmacevti. Za oba manjša farmacevta je bila neuspešna stava na zdravilo za hujšanje v določeni meri tudi usodna. Orexigen je leta 2018 razglasil stečaj, družbo pa je prevzel biofarmacevt Nalpropion. Podobna usoda je doletela Vivus, ki je leta 2020 zaprosil za zaščito pred upniki. 

Mimogrede, generično verzijo zdravila Xenical/Alli, ki je znana kot Orlistat, od leta 2009 proizvaja tudi Krka. Pod znamko Orsoten je novomeški farmacevt prvo generično različico Orlistata najprej tržil v Rusiji, vendar je zdravilo doživelo podobno usodo kot original. Po hitri začetni rasti nikoli ni prišel med najbolj prodajana zdravila, v letu 2022 pa novomeški farmacevt zdravila v letnem poročilu niti ne omenja več .

Medtem ko so omenjena zdravila še vedno na policah lekarn, se je z leti pokazalo, da so pri nekaterih zdravilih negativni učinki večji od pozitivnih. Denimo zdravilo Meridia, ki jo je leta 1997 registriralo podjetje Abbott Laboratories in zdravilo Belviq podjetja Arena Pharmaceuticals (pravice za prodajo zdravila je leta 2017 prevzel Eisai). Abbot je zdravilo Meridia umaknil po 13 letih prodaje zaradi nevarnosti srčnih napadov in kapi, za Belviq pa je nadzornik zahteval umik leta 2020, in sicer zaradi povišanega tveganja pojava raka.

Bloomberg Mercury

 

Od zdravljenja sladkorne bolezni do svetovne evforije

Novo poglavje zdravil za hujšanje se je začelo pisati z razvojem novejše skupine antidiabetikov - agonistov receptorjev GLP-1. Gre za skupino zdravil za sladkorno bolezen, ki se aplicirajo podkožno z injekcijami, vendar niso inzulin. Delujejo na hormonski sistem v tankem črevesju, ki se aktivira po zaužitju hrane in poveča izločanje inzulina ter zmanjša izločanje glukagona. Ta sistem upočasni prehod hrane skozi prebavni trakt, zmanjša apetit in željo po hrani ter posledično privede do zmanjšanja telesne mase.

Prvo zdravilo za sladkorno bolezen v tem segmentu je bilo Byetta (exenatide) podjetja Amylin Pharmaceuticals (od leta 2013 v lasti podjetja AstraZeneca). Prvič je bilo predstavljeno leta 2005. 

Na prvi resen poizkus napada farmacevtov na "debelost" je bilo treba čakati skoraj 10 let. Tega se je lotil danski Novo Nordisk, ki je leta 2010 najprej registriral zdravilo za diabetes Victoza (z učinkovino liraglutide), leta 2014 pa isto učinkovino pod znamko Saxenda še za zdravljenje debelosti. Od pet do 10-odstotna izguba teže v obdobju do enega leta uporabe je bilo zadosti, da je Novo Nordisk do leta 2019 prevzel prvo mesto med proizvajalci zdravil zoper debelost in zavzel 56 odstotkov globalnega trga. Lovorike danskega proizvajalca niso ustavile, rezultat je bila učinkovina semaglutide. Leta 2018 jo je Novo Nordisk začel prodajati kot injicirano zdravilo za diabetes Ozempic, kasneje pa še v tabletah pod znamko Rybelsus. Učinkovina je v injicirani obliki za hujšanje na policah pristala šele tri leta kasneje pod znamko Wegovy. 

Čeprav ljudje posegajo po vseh verzijah semaglutida, pa je Wegovy trenutno najbolj uspešen, uporabniki pa lahko računajo, da bodo izgubili od 15 do 20 odstotkov prekomerne teže. Zaradi učinkovitosti ni presenečenje, da je omenjeno zdravilo po uporabi v samo nekaj mesecih preseglo Saxenda, Danci pa s proizvodnimi kapacitetami ne dohajajo povpraševanja.

Čeprav Novo Nordisk z registriranimi zdravili za debelost doseže le okoli 10 odstotkov vse prodaje, je rast prodaje teh zdravil močno vplivala na sentiment vlagateljev, kar se odraža tudi na eksplozivni rasti tečajev delnic.  

Poleg tega Danci še naprej kujejo vroči "semaglutid". Konec junija so na konferenci na temo sladkorne bolezni predstavili rezultate testiranj za novo različico učinkovine v obliki tablet (imela bo 3,5-krat več semaglutida kot Rybelsus), ki omogoča izgubo okoli 15 odstotkov teže, na mizi agencije FDA pa jo lahko pričakujemo že v tem letu.

S tem želi Novo Nordisk ohraniti primat, saj so v prvem četrtletju 2023 z vidika predpisanih receptov za hujšanje obvladovali skoraj 94 odstotkov trga. Sami ocenjujejo, da ima 764 milijonov ljudi težave z debelostjo, okoli 76 milijonov jih išče pomoč, 15 milijonov se jih odloči za zdravila, redno pa zdravilo jemlje le 250 tisoč ljudi.

Danski uspeh spodbodel konkurente

Analitiki ocenjujejo, da je na trgu zdravljenja debelosti prostora za okoli deset konkurenčnih zdravil, katerih skupna prodaja bi v desetih letih lahko dosegla 100 milijard dolarjev. To pomeni, da bi najboljši od konkurentov lahko zlahka presegel Pfizerjev lanski uspeh COVID-19 cepiva Comirnaty (37.8 milijard dolarjev), tudi ostali, ki bi sledili, pa bi lahko imeli prodajo višjo od milijarde dolarjev - podobno kot se je to zgodilo v primeru zdravil proti holesterolu. 

V borbi za najbolj prodajano zdravilo z več 10 milijard dolarjev letne prodaje Danci zagotovo ne bodo sami. Kar nekaj proizvajalcev jim je že za petami, ali pa se za ta status potegujejo. 

Zelo zgodaj v razvoju zdravila sta še Viking Therapeutics in Structure Therapeutics. Aktiven je tudi Regeneron, ki na razvoju zdravila sodeluje s farmacevtom AstraZeneca in Alnylam Pharmaceuticals. Slednji se debelosti loteva iz smeri genetike. 

Sto milijardni potencial zdravil za debelost bo v naslednjih mesecih in letih najverjetneje privabil še mnoge druge igralce. Trenutno v igri za "mega-blockbusterje" vodita Novo Nordisk in Eli Lilly, kar se kaže tudi na borznem parketu. Oba trenutno vodeča na področju zdravil proti debelosti gladko premagujeta večje tekmece.

 

 

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar