Farmacevtski velikani stavijo na 'čudežna' zdravila

Farmacevtske korporacije vse več svojih investicij usmerjajo v razvoj zdravil za redke ali do sedaj neozdravljive bolezni, kot sta pljučni rak in Alzheimerjeva bolezen, ter v prevzeme inovativnih biotehnoloških podjetij. Izidi kliničnih študij pogosto vplivajo na gibanje delnic teh podjetij.

Umetna inteligenca, ki med drugim omogoča obdelavo velikih količin podatkov, je dala pospešek razvoju novih zdravil. Velikani na področju, kot so britanska AstraZeneca, ameriški Eli Lilly in švicarski Novartis zato podvajajo svoje dolgoletne stave na čudežna zdravila.

"Moj vtis je, da javnim trgom še ni mar, kako dobra je platforma umetne inteligence določenih podjetij. Morda upoštevajo do neke mere, kako dobri so podatki podjetja, a v splošnem vlagatelji še ne vedo, kaj si misliti o tem, kako to vpliva na ceno delnice, itd. To se bo verjetno sčasoma spremenilo, ko bodo vlagatelji ugotovili, kaj pomeni, da lahko dobiš boljša zdravila hitreje, za manj denarja," nam je povedal Rafael Rosengarten, izvršni direktor slovensko-ameriškega biotehnološkega startupa Genialis, ki razvija orodja umetne inteligence za pomoč pri razvoju zdravil in diagnosticiranju bolezni.

Švicarski Novartis, katerega del je tudi slovenski Lek, v zadnjem letu načrtuje cepitev svoje veje generičnih zdravil Sandoz v samostojno podjetje. Poteza izvršnega direktorja Vasa Narasimhana bo Novartisu omogočila, da se osredotoči na bolj dobičkonosna inovativna zdravila – čeprav tudi Sandozu napoveduje povečanje prodaje za tri milijarde dolarjev do leta 2028. Če delničarji potrdijo cepitev na septembrski skupščini, naj bi bil proces zaključen do konca leta, so dejali pri podjetju.

Bloomberg

 

Vzponi in padci

AstraZeneca je že pred desetletjem skupaj s partnerskim japonskim podjetjem Daiichi Sankyo vložila okrog šest milijard dolarjev v razvoj onkoloških zdravil, v njihovem naboru pa je najbolje prodajano zdravilo za pljučnega raka Tagrisso. Junijska klinična študija v Združenih državah Amerike je pokazala, da zdravilo, ki je sicer že odobreno in v prodaji, zmanjša tveganje smrti za določene oblike zgodnjega pljučnega raka za polovico, piše Bloomberg.

Britanski farmacevt je s prodajo zdravila v letu 2022 zaslužil 5,4 milijarde dolarjev, v letošnjem letu pa načrtujejo še 30 kliničnih raziskav v zaključnih fazah.

Manj uspeha ima Astra za zdaj z razvojem novega zdravila za pljučnega raka Dato-DXd, ki je v vmesni klinični študiji pred dnevi razočaralo pri podaljšanju življenja pacientov, kar je povzročilo padec delnice podjetja za okrog osem odstotkov. V kliničnih raziskavah je še zdravilo za raka na dojki Enhertu, obema zdraviloma pa analitiki Jefferies v primeru odobritve napovedujejo večmilijardne prihodke.

"Če delnica podjetja pade ob dobrih kliničnih rezultatih, je to ali zato, ker so vlagatelji to že vračunali v ceno, ali pa ker rezultat ni tako dober, kot so si trgi in podjetje samo obetali," pravi Rosengarten.

V začetku meseca je bilo v Združenih državah Amerike (ZDA) odobreno prvo zdravilo za Alzheimerjevo bolezen, in sicer Leqembi proizvajalca Eisai. Pred dnevi pa je za polno odobritev s strani ameriške agencije za hrano in zdravila (Food and Drug Administration – FDA) zaprosil še farmacevt Eli Lilly s svojim zdravilom donanemab, ki je v raziskavi upočasnil napredovanje kognitivnega in funkcionalnega zatona pri pacientih za 22-29 odstotkov.

Veliki met je z razvojem eksperimentalnega zdravila očitno uspel tudi ameriškemu biotehnološkemu podjetju BridgeBio Pharma. V študiji zaključne faze je dobre rezultate doseglo njihovo zdravilo za srčno bolezen, ki se imenuje transtiretinska amiloidna kardiomiopatija, kar je vrednost delnice podjetja v začetku prejšnjega tedna podvojilo.

BridgeBio, ki se ukvarja z razvojem zdravil za genetske bolezni in različne vrste raka, bo zaprosil za odobritev zdravila na ameriških trgih, so v ponedeljek sporočili iz podjetja.

"Zdi se, da imajo Novo Nordisk, Eli Lilly in AstraZeneca najboljše možnosti za rast med velikimi farmacevti, saj je Pfizer prizadel upad prihodkov iz naslova cepiv za covid-19," pravijo analitiki pri Bloomberg Intelligence. "Potencialni revolucionarni nabori podatkov bodo imeli omejen vpliv, saj je v ospredju vprašanje regulacije in komercialne dobave pričakovanih lansiranj zdravil. Ta se osredotočajo na hujšanje (študija Wegovy podjetja Novo Nordisk) in raka (študije J&J Mariposa, Skyscraper-01 podjetja Roche, Dato-DXd in Enhertu)."

Prevzemi obetavnih razvijalcev

Biotehnološki startupi, ki se ukvarjajo z razvojem eksperimentalnih zdravil, so na radarju velikih korporacij.

AstraZeneca je junija vstopila v sodelovanje z britanskim startupom Quell Therapeutics, v okviru katerega bo vanj vložila več kot dve milijardi dolarjev za razvoj celične terapije, ki bo zdravila večje avtoimune bolezni. Na področju vse bolj popularnih zdravil za hujšanje in sladkorno bolezen, kot je Ozempic, pa Astra svoje izdelke od leta 2021 razvija s pomočjo podjetja Regeneron Pharmaceuticals. Želijo razviti zdravilo za hujšanje, ki bi učinkovalo, tudi ko bi ga nehali jemati, je v juniju dejal izvršni direktor farmacevta iz Cambridga Pascal Soriot.

Novartis je prejšnji mesec prav tako sklenil nakup ameriškega farmacevta Chinook Therapeutics za 3,5 milijarde dolarjev, po poročanju Bloomberga. Chinook ima v kliničnih študijah v zaključnih fazah dve zdravili za redke bolezni ledvic, ki trenutno nimajo ciljno usmerjene opcije zdravljenja.

Danski Novo Nordisk, proizvajalec zdravil za sladkorno bolezen in hujšanje Ozempic in Wegovy, je oktobra lani zaključil 1,1 milijarde dolarjev vreden prevzem ameriške biotehnološke firme Forma Therapeutics, ki razvija zdravila za redke krvne bolezni in anemijo srpastih celic.

"Veliki farmacevti so vedno zainteresirani za nakup tehnologije. Skoraj pregovorno je že, da velika podjetja s težavo inovirajo, zato inovirajo prek prevzemov," pojasnjuje Rosengarten. "V trenutnih makroekonomskih trgih, kjer je kapital drag zaradi visokih obrestnih mer, je veliko priložnosti za konsolidacijo, saj veliko biotehnoloških startupov težko pride do sredstev in iščejo izhod."

Na splošno so se prevzemi v zdravstvu letos povečali za 24 odstotkov na 157 milijard dolarjev, kažejo podatki, ki jih je zbral Bloomberg.

Tudi slovenska biotehnološka podjetja jezdijo val rasti sektorja, četudi v obliki vse težje dostopnega tveganega kapitala. Pred tednom dni je v financiranju serije B 20 milijonov evrov prejel startup Geneplanet, ki se ukvarja z genetskim testiranjem, v marcu pa je 13 milijonov dolarjev prejel tudi Genialis.

"Genialis in Geneplanet sta bila srečna, ker sta dobila financiranje, ko sta ga. Sicer raven financiranja sektorja ni niti približno tako visoka, kot je bila v 2020 in 2021," pravi Rosengarten in dodaja, da Genialis trenutno nima na mizi kakšnih ponudb za prevzem.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar