Nevzdržen poslovni model: Kakšna je prihodnost tiskanih medijev?

Založniki so soočeni s številnimi izzivi na različnih področjih; od visoke inflacije, viških stroškov papirja in tiska, pa tudi sprememb na trgu oglaševanja. Posledično se je poslabšalo tudi razpoloženje med njimi: če je še leta 2021 82 odstotkov dejalo, da so optimistični za leto, ki prihaja, jih je bilo leta 2022 takih le še 45 odstotkov, kaže poročilo Svetovni tisk – trendi, ki ga pripravlja Mednarodno združenje izdajateljev tiska.

Kljub prizadevanjem za razpršitev prihodkov, oglaševanje (47,7 odstotka) ostaja glavni vir prihodkov tiskanih časopisov. Založniki pričakujejo, da bo skoraj 24 odstotkov njihovih skupnih prihodkov prišlo iz drugih virov: najpomembnejši so organizacija dogodkov.

Številni založniki so uživali v ugodni prvi polovici 2022, medtem ko je v drugi polovici več dejavnikov, kot so višji življenjski stroški, cene energije za tiskanje, dražja distribucija in napoved upočasnjene rasti oglaševanja, skazili to sliko. Samozavest je odvisna predvsem od lojalnosti obstoječih naročnikov, stabilnih prihodkov od oglaševanja in občutka, da založniki bralcem ponujajo "privlačne in dobre novinarske izdelke, ki ustrezajo potrebam različnih generacij".

Na rast stroškov v minulih dveh letih opozarjajo tudi slovenski tiskani mediji. Z direktorico Dela Natašo Lušo in direktorjem Večera Mihom Klančarjem smo govorili o naraščajočih stroških in izzivih, s katerimi se soočajo slovenski tiskani mediji. Cena tiska se je v obdobju 2021 do 2022 povečala za nekaj več kot 40 odstotkov zaradi višjih cen surovin in energentov, skupno pa se je povišala za 60 odstotkov iz strukturnih razlogov. V tem obdobju je cena papirja narastla za 96 odstotkov, vrhunec je dosegla konec leta 2022, ko je bila višja za skoraj 120 odstotkov, je za Bloomberg Adria izpostavila direktorica Dela Nataša Luša.

Stroški tiska se v letu 2023 ob upoštevanju počasnega normaliziranja cen papirja komaj zaznavno znižujejo,  cene papirja so še vedno več kot 90 odstotkov nad cenami iz leta 2021 in ostajajo le rahlo pod nivojem cen iz leta 2022.

Klančar ob tem izpostavi še stroške jutranje distribucije, ki so narasli za 38 odstotkov na enoto. Tako so stroški na ravni tiska in distribucije zvišali celotne stroške podjetja za več kot 14 odstotkov vseh prihodkov. "Pri tem naj omenim, da je za najuspešnejše medije značilno, da imajo do odsemodstotno stopnjo EBITDA, vendar je to stopnja, ki je nihče od slovenskih splošno-informativnih medijev ni dosegal in jo tudi na mednarodni ravni dosegajo redki," dodaja Klančar. Narasli pa so tudi stroški plač ter investicije za digitalizacijo.

Kako naprej?

Luša pravi, da izdajatelji že vrsto let prilagajajo svoje poslovanje spremenjenim okoliščinam. "Od tega, da izvajamo vse ukrepe za optimizacijo stroškov poslovanja, pospešeno vlagamo v digitalizacijo poslovnih in drugih procesov in iščemo možnosti za pridobivanje novih prihodkov. Brez vseh teh aktivnosti poslovni model že zdavnaj ne bi bil več vzdržen," nadaljuje Luša. A ljudje imajo vedno manj časa za branje, niso več vajeni brati daljših tekstov. Bistvo časopisnih medijev (ne glede na platformo izhajanja) pa je prav ustvarjanje vsebin, ki jih je potrebno prebrati.

Delo

Da brez prilagoditev ne bodo preživeli, se strinja tudi Klančar. "Če primerjamo z nekaterimi praksami iz tujine, tiskani mediji v Sloveniji že delajo (ali so celo že izvedli) veliko sprememb potrebnih na digitalizaciji in digitalnih naročninah. Če tega ne bi naredili, bi bili že zdaj precej manjši. Vendar pa so značilnosti slovenskega trga drugačne, kot drugih," saj je, kot poudarja trg majhen. "Preživetje na ravni digitala oziroma samo z digitalom je skoraj neuresničljivo oziroma bi na koncu dneva zahtevalo, da se spremeni obseg uredništev in vsebinska usmeritev le-teh, kar pa bi spremenilo vlogo in bistvo medija," meni.

Za splošno informativne medije je po njegovem mnenju edina pot naprej digitalna. Vlagajo in delajo na digitalnih naročnikih. Vendar digitalni trg preprosto ni tako velik, da bi lahko preživljal taka uredništva. Zato v Večeru, tako Klančar, intenzivno branijo tudi tisk. V letih 2020 in 2021 so rasli tudi na tiskanih naročninah, vendar za ceno donosnosti, saj so to rast dosegli z intenzivnimi prodajnimi aktivnostmi. Pri tem pa Klančar izpostavlja, da je ta trend samo en pozitiven utrinek v splošnem padanju tiskanih naročnina.

Nevzdržen poslovni model

Direktorica Dela je prepričana, da smo prišli do točke, ko dnevno informativni tiskani časopis nima več možnosti za izvajanje vzdržnega poslovnega modela. Ib tem, da so materialni stroški tiska in distribucije dosegli 40 odstotkov ali več v strukturi cene izvoda časopisa, da naklade dnevnih časopisov padajo v povprečju za 10 odstotkov letno in ob tem, da se oglaševalci vse manj odločajo za oglaševanje v tisku, založniki težko vzdržujejo raznolika uredništva, v katerih so  zaposleni novinarji, ki pokrivajo velik nabor tem, ki jih dnevni časopisi pokrivajo.

Prepričana je, da je potrebno, če si želimo, da bomo imeli dostop do teh vsebin, poiskati načine, da se tovrstne dejavnosti ohranijo. Meni, da bi se morala vključiti tudi država s sistemom pomoči, kot so to že naredile nekatere evropske države.

Da bo treba storiti več, je prepričan tudi direktor Večera, kjer po njegovih besedah po najboljših močeh investirajo v digitalizacijo, kar pa je ob rasti stroškov težko, oziroma so se v nekaterih primerih investicije že ustavile. Vedno pa lahko naredijo več. "Vendar bo to zahtevalo spremembe ne samo obsega, ampak tudi vsebine, kar bo povleklo za sabo spremembo strukture uredništev, kar se bo zgodilo, če bodo zadeve prepuščene tržni logiki."

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar