Nič ne bo s pomočjo tisku, za to ni zakonske podlage

Ministrstvo za kulturo je v začetku leta več tednov iskalo možnosti, kako pomagati tiskanim medijem, ki so se zaradi dražjih surovin, predvsem celuloze, znašli v finančnih težavah. Različne predloge pomoči, h katerim so pozivala novinarska društva, so preigravali z drugimi ministrstvi, a na koncu se je izkazalo, da trenutno za dodatno finančno pomoč ni zakonskih možnosti.

"Trenutna medijska zakonodaja nam omogoča le redni letni razpis za sofinanciranje medijskih vsebin. Za dodatno pomoč tiskanim medijem in vzpostavitev ustrezne medijske sheme je treba spremeniti zakonodajo," so pojasnili za Bloomberg Adria. Pomoč medijem, med njimi tudi tiskanim, bodo obravnavali ob prenovi medijske zakonodaje, ki jo načrtujejo, so dodali. Kdaj naj bi do tega prišlo, niso pojasnili.

Kot smo poročali, se tiskani mediji soočajo z velikimi težavami: dražji papir, visoki stroški distribucije, padec naklade in prihodkov iz oglaševanja. Nekateri so zaradi tega napovedali odpuščanja, zato so novinarska združenja v začetku leta večkrat pozvala vlado, da jim priskoči na pomoč.

Ekonomist Anže Burger je ob začetku razprave o morebtni pomoči ocenil, da se glede na analize, ki so bile opravljene, pomoči za reševanje in prestrukturiranje doslej niso izkazale za uspešne. Tržno osnovano selekcioniranje in združevanje podjetij ter konsolidiranje panoge je po njegovem seveda na kratek rok boleče, a najbolj objektivno odseva nove tehnološke, ekonomske in družbene okoliščine.

S tem so se ukvarjala tri ministrstva

Z morebitno pomočjo države so se ukvarjala tri pristojna ministrstva – za kulturo, finance in gospodarstvo –, a so bila vsa precej skrivnostna glede tega, kako bi lahko pomagali časnikom. Na ministrstvu za gospodarstvo so za Bloomberg Adria pred časom pojasnili, da se zavedajo težav tiska zaradi visokih stroškov papirja, ki je posledica energetske krize in splošnih podražitev, obenem pa tudi problema distribucije. Medijska podjetja so tako kot druga že upravičena do ukrepov pomoči gospodarstvu zaradi visokih cen energentov, kar vključuje tudi likvidnostne kredite.

Depositphotos

Poudarili so, da gre v primeru distribucije tiskanih medijev za klasično gospodarsko dejavnost, ki se izvaja na trgu. Vsako državno pomoč ali intervencijo bi morala na koncu presojati tudi Evropska komisija.

Društvo novinarjev Slovenije je opozarjalo, da so številne evropske države v obdobju po kovidni krizi reagirale z učinkovitimi ukrepi za zaščito tiska in podporo medijev. Po njihovem mnenju bi bili takšni ukrepi nujni tudi pri nas, da se ohranita pravica do obveščenosti in širša medijska svoboda. Pričakovali so, da bo država ukrepala v smeri sofinanciranja distribucije. 

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar