Ministrstva o možnostih za pomoč tisku: Neupravičen ali nujen ukrep?

Tiskani mediji se soočajo z velikimi težavami: dražji papir, visoki stroški distribucije, padec naklade in prihodkov iz oglaševanja. Nekateri so zaradi tega napovedali odpuščanja, zato so novinarska združenja pozvala vlado, da jim priskoči na pomoč. Trenutno še ni znano, ali jim bo vlada ugodila. So pa na več ministrstvih za Bloomberg Adria potrdili, da se s tem vprašanjem intenzivno ukarjajo. 

Z morebitno pomočjo države se ukvarjajo tri pristojna ministrstva: za kulturo, finance in gospodarstvo. Zaenkrat o tem, v katero smer bi lahko šle rešitve, veliko konkretnega niso povedali. Na ministrstvu za gospodarstvo so za Bloomberg Adria pojasnili, da se zavedajo težav tiska zaradi visokih stroškov papirja, ki je posledica energetske krize in splošnih podražitev, obenem pa tudi problema distribucije. Medijska podjetja so tako kot druga že upravičena do ukrepov pomoči gospodarstvu zaradi visokih cen energentov, kar vključuje tudi likvidnostne kredite.

Ob tem so poudarili, da gre v primeru distribucije tiskanih medijev za klasično gospodarsko dejavnost, ki se izvaja na trgu. "Ker se obenem zavedamo pomena in poslanstva medijev za informiranost najširše javnosti, smo pristopili k iskanju rešitve skupaj s pristojnim ministrstvom v okviru zakonskih in proračunskih možnosti," so dodali. Vsako državno pomoč ali intervencijo bi morala na koncu presojati tudi Evropska komisija.

Jernej Amon Prodnik, predstojnik katedre za novinarstvo na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani, je za Bloomberg Adria ocenil, da ima država pravico do presoje – in bi po njegovem tudi morala premisliti –, kateri sektorji ne morejo biti v celoti prepuščeni trgu, in nato ustvariti pogoje, da se lahko razvijajo kar se da avtonomno. "Mediji so nedvomno takšno področje," je prepričan. To bi bilo še toliko bolj pomembno v majhni politični skupnosti, kot je slovenska, kjer je bistveno težje dosegati ekonomijo obsega, ki je ključna pri komercialnem ekonomskem preživetju.

Kako bi država lahko pomagala?

Države so v zadnjih letih, najprej zaradi epidemije in nato vojne v Ukrajini, precej obsežno subvencionirale in reševale številne industrije, zato so argumenti proti takšni pomoči motivirani predvsem s političnimi ugovori, meni medijski strokovnjak. 

Prepričan je, da bi morala biti pomoč rezultat strateškega premisleka: od vavčerjev za državljane, da se lahko naročijo na medije (vendar ne za naročnino RTV), do subvencioniranja distribucije in papirja, kar že počnejo nekatere druge države, povečanja sredstev na medijskem razpisu, finančne pomoči pri vzpostavljanju novih neprofitnih medijev in za redne zaposlitve mlajših novinarjev ...

FDV

Kako se bodo prilagodili?

Društvo novinarjev Slovenije opozarja, da so številne evropske države v obdobju po kovidni krizi reagirale z učinkovitimi ukrepi za zaščito tiska in podporo medijev. Po njihovem mnenju so takšni ukrepi nujni tudi pri nas, da se ohranita pravica do obveščenosti in širša medijska svoboda. Pričakujejo predvsem, da bo država ukrepala v smeri sofinanciranja distribucije. 

A ekonomist Anže Burger opozarja, da mediji niso prva dejavnost, ki je pod pritiskom tehnoloških in družbenih sprememb morala izvesti transformacijo. Več je brezplačnih spletnih medijev, oglaševanje je cenejše in pri digitalnih medijih tudi bolje targetirano. "S tem se je zmanjšala kapaciteta tiskanih medijev, da subvencionirajo bralce z oglaševalskimi prihodki. Tiskani mediji se bodo zato morali povsem preusmeriti v digitalno okolje, izkoristiti prednosti, ki jih ponujajo nove tehnologije, in ponujati porabnikom bolj prilagojene vsebine in izkušnje," je prepričan Burger.

STA

Pričakuje tudi, da bo prišlo do združevanj medijskih hiš, saj video in zvok postajata vedno bolj pomembna kanala konzumiranja vsebin. Poslovni model bo v večji meri temeljil na naročninah kot na oglasih, izločilo pa se bo določene člene v verigi vrednosti, kot sta tisk in distribucija. Na podoben način je podjetje Nike zaobšlo trgovce s svojo direktno spletno prodajo.

Kako uspešna je pomoč države?

Ekonomist je prepričan, da se glede na analize, ki so bile opravljene, pomoči za reševanje in prestrukturiranje doslej niso izkazale za uspešne. Tržno osnovano selekcioniranje in združevanje podjetij ter konsolidiranje panoge je po njegovem seveda na kratek rok boleče, a najbolj objektivno odseva nove tehnološke, ekonomske in družbene okoliščine.

Država je v preteklosti že večkrat priskočila na pomoč podjetjem, ki so se znašla v težavah, a kot opozarja Burger, velikokrat povsem neučinkovito. Med drugim je država reševala Muro z desetmilijonsko pomočjo, podjetje je po več letih agonije vseeno propadlo, na koncu pa se je pojavil celo sum sporne porabe državne pomoči.

Podoben primer je tudi Polzela: Vlada ji je je leta 2014 podelila milijon evrov pomoči, od tega polovico v obliki državnega poroštva za posojilo, drugo polovico pa v obliki kratkoročnega posojila za čas priprave prestrukturiranja. A pomoč je bila neuspešna, podjetje je dve leti kasneje končalo v stečaju. Neuspešnost nekaterih državnih pomoči se kaže tudi v dejstvu, da je morala država v evropski proračun vrniti dober milijon evrov evropske pomoči za Mip in Pomurko, ker sta šli družbi v stečaj prej kot v petih letih po prejemu pomoči.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar