.webp){kind=icon}
Nova Ljubljanska banka (NLB) je lani dosegla rekordne poslovne rezultate, dobiček po plačilu davkov je znašal 446,9 milijona evrov, smo poročali. "Rezultati so izrazito trdni, so ponavljajoči in jih lahko ponavljamo skozi določeno obdobje, če ne bo večjih pretresov," je bil po objavi jasen predsednik uprave NLB Blaž Brodnjak.
Kot je poudaril, so bili rezultati zgodovinski v smislu obsega, je pa ob tem treba priznati, da je prisotna enkratna neponovljiva komponenta, saj so lani vstopili v takratno Sberbanko in sanirali njeno likvidnost. "Za nazaj smo vsi lahko generali, takrat pa ni bilo nobene druge banke, ki bi rešila slovenski bančni sistem," poudarja Brodnjak. Rezultati so bili po njegovih besedah odlični na vseh trgih, na katerih so prisotni, in tudi v vseh segmentih poslovanja.
"Bančništvo v zadnjih petih, desetih letih ni bila industrija, ki bi ustvarjala večjo dodano vrednost. Zdaj imamo drugačen poslovni model, da lahko banka raste hitreje od trga in raste vzdržno, močno nad stroški svojega kapitala, s katerim financira to rast," je dejal tudi predsednik nadzornega sveta Primož Karpe. Po njegovih besedah se je razcvet NLB šele začel.
Preberi še
NLB lani ustvarila rekorden dobiček med slovenskimi podjetji
Vrednost delnice je od odprtja Ljubljanske borze poskočila za šest odstotkov.
23.02.2023
Pred rezultati: Kaj o ceni delnice NLB in obetih pravijo analitiki?
NLB, ki je v prvih devetih mesecih 2022 ustvarila najboljše rezultate v zgodovini podjetja, po oceni analitikov HSBC še ni v celoti izkoristila prednosti naraščajočih obrestnih mer.
22.02.2023
Brodnjak: Boljše, da tekmuješ z enim močnim kot s petimi manjšimi
Po združitvi NKBM in SKB bo nastala banka, ki bo večja ali enako velika kot NLB.
07.02.2023
Rekordni dobiček NLB je danes po seji vlade komentiral tudi minister za finance Klemen Boštjančič. Rezultat ga je razveselil, saj med drugim kaže stabilnost slovenskega bančnega sistema. "Očitno kriza za določene dejavnosti ni bila problematična. Nekatere, kot je bančništvo, lahko poslujejo celo bolje kot prej," je povedal Boštjančič.
"Kapitalsko in likvidnostno smo sposobni za prevzeme"
"Ugotavljamo, da se z dvigom obrestnih mer dinamika na trgu spreminja, vendar se zgodovinsko gledano razmere normalizirajo. Računamo, da se bodo z umirjanjem inflacije umirile tudi rasti obrestnih mer," je dejal prvi mož NLB. Zaradi dobre kapitalske in likvidnostne situacije tako odkrito napoveduje nove prevzeme, če bi se ponudile dobre priložnosti.
"V Sloveniji smo zainteresirani za utrditev položaja v lizinškem segmentu, na drugi strani pa v regiji od blizu spremljamo morebitne priložnosti, ki bi se pojavile na naših strateških trgih. Trenutno ima skupina NLB potenciala za nakup do recimo dve milijardi evrov rizične tehtane aktive, kar pomeni do bilančne vsote treh milijard evrov," je bil jasen Brodnjak. Najbolj bi bili veseli morebitnega ponovnega vstopa na hrvaški trg, s čimer bi zaokrožili prisotnost na področju nekdanje skupne države.
Na Hrvaško NLB že nekaj časa pošilja pozitivne signale
Po Brodnjakovih besedah je skrajni čas za rešitev odprtih vprašanj z našimi južnimi sosedi. "Ocenjujemo, da ko je Slovenija podprla vstop Hrvaške v schengen in prevzem evra, so se oblikovale okoliščine, v katerih je mogoče o tem konstruktivno govoriti," meni Brodnjak. Kakšna pa je njihova taktika za vstop na hrvaški trg? "Prvi korak bi lahko bilo čezmejno financiranje. Ni nam treba dejansko takoj česa kupiti. Lahko začnemo s podjetji, z nakupi obveznic države, na občinski ravni in tako naprej, tako začnemo plemeniti našo presežno likvidnost," odgovarja prvi mož banke.
"NLB na Hrvaško že dalj časa pošilja pozitivne signale. Prepričani smo, da bi bil vstop na ta trg koristen za hrvaško gospodarstvo in državljane. V tem trenutku nimamo ničesar nagledanega, ker ne smemo vstopiti na hrvaški trg," poudarja Brodnjak. Zdaj bi bili po njegovih besedah tovrstni pogovori brezpredmetni in bi lahko zgrešili kakšno nakupno priložnost pri nas.
V Sloveniji so omejeni, ko gre za bančno poslovanje, saj imajo okrog 36-odstotni tržni delež, ko gre za vpogledne vloge, zato ne verjamejo, da bi ta delež lahko pe povečali. "Drugače pa je v lizinškem segmentu, kjer smo šele na začetku poti, saj smo te operacije ob državnih pomočeh morali prenehati ponujati," pojasnjuje Brodnjak. Na tem trgu so prisotni dobro leto in pol, po njegovih besedah so dosegli okrog sedemodstotni tržni delež. "Verjamemo, da imamo ne samo kapital, ampak tudi znanje, da bi lahko, če bi se ponudila priložnost, bili eden bolj zanimivih ponudnikov," meni bankir.
Pa dividende?
Tudi Brodnjak je zagotovil, da bodo za dividende namenili 110 milijonov evrov, in sicer kot vsako leto v dveh obrokih. Za naslednje leto nameravajo za dividende nameniti 130 milijonov evrov, do leta 2025 pa bo skupni obseg izplačil 500 milijonov evrov.
"Na eni strani zagotavljamo visok dividendni donos, na drugi strani pa ne povišujemo izplačil čez mejo, ker vidimo veliko priložnosti za rast prek nakupov, za to pa potrebujemo kapital. Če izplačujemo dividende, se kapital zmanjša," je pojasnil Brodnjak.
Banke se utapljajo v likvidnosti
Nekatere tuje banke so že dvignile obrestne mere na depozite, slovenske pa pri tem zaostajajo. Bodo tudi pri NLB dvignili obrestne mere na depozite? "Denar na računu pri bankah je alternativa gotovini, ker je transakcijsko takoj na razpolago. Dolgoročne vloge pa so nekakšna dolgoročna naložbena oblika. Teh je veliko, slovenske obveznice in menice, ki prinašajo dobre donose," pravi Brodnjak. Po drugi strani opozarja, da so nekatere velike banke v tej državi trenutno izrazito prelikvidne. "Vedeti moramo, da je razmerje med krediti in depoziti pri nas dobrih 60 odstotkov," pravi Brodnjak.
Kljub temu pozdravlja napovedane spremembe glede pogojev kreditiranja, ki bi se utegnili spremeniti. "Če se bodo pogoji sprostili, da bo Banka Slovenije lahko drugače interpretirala, kar trdimo že ves čas, zdaj ne bo več izgovorov. Kako pa se bo odločila, še nihče ne ve," pravi Brodnjak.
"Banke tudi sicer poslujemo v okolju, ki je striktno regulirano, zato moramo za vsak evro, ki ga podelimo našim strankam, imeti 35 odstotkov vira, ki ni depozit, temveč prenosljiv finančni instrument, izdan na mednarodnih finančnih trgih, ki ima ceno od šesti do 11 odstotkov. Banke ne potrebujejo tega depozitnega denarja, to je velik izziv," pojasnjuje prvi mož banke.
Nekatere banke že ponujajo višje depozitne obrestne mere, vendar moramo po njegovem mnenju to razumeti tudi kot komercialni prijem, saj s tem pogojujejo tudi prenose poslovanja. "Preveriti je treba tudi drobni tisk," pravi Brodnjak. Popravki obrestnih mer bodo po njegovih besedah prišli verjetno z zamikom.
Poplačali državno pomoč
"Od začetka leta 2011 do danes je skupina NLB prek vseh oblik monetarnih učinkov državi plačala 2,4 milijarde evrov, kar je bistveno več od 2,2 milijarde evrov, ki jih je skupina prejela od davkoplačevalcev v letih 2011 do 2013," je pojasnil Brodnjak. Še enkrat je ob tem poudaril, da se Slovencem ponovno zahvaljuje za takrat izkazano zaupanje.
"Imamo olimpijske ambicije, želimo biti najboljši v tej regiji. Ponosni bi bili, če bi država v nas prepoznala potencial in bi sodelovala v ponovni razvojni dokapitalizaciji, ko bi imeli priložnost za kakšen večji nakup," je dodal Brodnjak.
