Nova Ljubljanska banka (NLB) bo v četrtek objavila poslovne rezultate za lansko leto. Pred tem smo preverili, kaj o poslovanju banke in ciljni vrednosti delnic pravijo analitiki. Banka, ki je v prvih devetih mesecih leta 2022 ustvarila najboljše rezultate v zgodovini podjetja, po oceni analitikov HSBC še ni v celoti izkoristila prednosti naraščajočih obrestnih mer, medtem ko obrestne marže pri drugih bankah morda že dosegajo vrh. V primerjavi s konkurenčnimi bankami so geopolitična in regulatorna tveganja nizka, v analizi, ki smo jo pridobili na Bloomberg Adria, ugotavljaja analitik HSBC Andrzej Nowaczek.
Ciljna vrednost za nakup delnice je po oceni HSBC pri 112 evrih z 71-odstotnim predvidenim dvigom, kar je po njihovem poštena vrednost pri 6,9-kratniku dobička na delnico. Delnica NLB sicer zadnje leto ni niti blizu te vrednosti. V torek je na Ljubljanski borzi kotirala pri 71,80 evra. Profil tveganja je povprečen, vendar je likvidnost delnic slaba. Nakupno priporočilo HSBC je: "Ne vidimo očitnih razlogov za obračunavanje premije. Delnica ni zelo likvidna, vendar je v lasti velikih institucionalnih vlagateljev."
Več kot polovica kreditnega portfelja NLB je v območju evra. Glede na to, da je Evropska centralna banka (ECB) relativno nedavno začela dvigovati obrestne mere, se je dvig obresti v banki šele začel. Temeljna ocena prihodkov za leto 2023 po oceni HSBC znaša 931 milijonov evrov, medtem ko uprava banke ocenjuje, da bodo ti presegli 850 milijonov evrov. Napoved vodstva banke o rasti prihodkov v letošnjem letu glede na lansko v HSBC ocenjujejo za precej zadržano.
Glavni tveganji ostajata obseg upočasnjevanja povpraševanja po kreditih in tempo rasti obrestnih mer v primerjavi z bruto obrestnimi prihodki. V HSBC pričakujejo, da se bo rast posojil upočasnila in se bodo stroški tveganja povečali, vendar ne v večji meri kot drugod.
HSBC za NLB za leto 2023 napoveduje 25-odstotno rast dobička na delnico, kar je precej nad povprečjem bank v srednji in vzhodni Evropi.
Čeprav banka ostaja pod državnim nadzorom (Slovenija je ohranila 25-odstotni delež), v HSBC verjamejo, da ima močno upravljanje in dobro upravo. Banka ni preveč izpostavljena rusko-ukrajinskemu konfliktu, bo pa potrebno nadaljnje spremljanje konflikta med Srbijo in Kosovom. Med bankami v srednji in vzhodni Evropi je delnica NLB beležila najboljši rezultat v zadnjih treh letih in je edina s pozitivnim izkupičkom po začetku epidemije covida-19. To je predvsem posledica majhnega vpliva ukrajinske krize. Banka je v devetmesečju ustvarila dobiček, medem ko je večina bank v regiji poročala o izgubah.
Lani je NLB izplačala dve dividendi v skupnem znesku sto milijonov evrov, po napovedih naj bi letos izplačali za 110 milijonov evrov dividend. Kljub dobri kapitalski osnovi v HSBC ne pričakujejo, da bo NLB v bližnji prihodnosti okrepila izplačila dividend. Razlog za to so potencialne priložnosti za prevzeme in združitve.
PKO BP Securities z nižjo ciljno ceno
Precej nižjo ciljno ceno so za delnico NLB postavili pri poljski družbi PKO BP Securities, in sicer pri 85,2 evra, kar je še vedno več kot deset evrov nad trenutno ceno na borzi. Kot so zapisali v analizi, je ena največjih prednosti slabo izkoriščena bilanca stanja, saj je razmerje med posojili in depoziti med najnižjimi med bankami v regiji.
Pri PKO BP Securities so v napovedih za dobiček in prihodke v prihodnjih letih bolj zadržani kot HSBC, a še vedno bolj optimistični kot NLB.
Lani se je kljub dvigu medbančnih obrestnih mer v evroobmočju za 3,3 odstotka povprečna obrestna mera za depozite v Sloveniji povečala za skromnih 20 bazičnih tičk. V primerjavi s tem je delež vezanih depozitov ostal praktično nespremenjen in je znašal manj kot 16 odstotkov. To je, kot ocenjujejo analitiki PKO BP Securities, predvsem posledica počasnega dvigovanja obresti za depozite. Dolgoročni strukturni obeti pa gredo v prid naraščajočemu deležu vezanih vlog.
V prihodnje pričakujejo rast obrestnih prihodkov in izboljšanje razmerja med posojili in depoziti.
Kar se tiče donosnosti kapitala, se bo ta po zadržanih ocenah PKO oblikovala nekaj pod osmimi odstotki. Ob tem izpostavljajo razdrobljenost balkanskih gospodarstev in politične konflikte, ki so upočasnili rast v regiji.
V luči stroškovne učinkovitosti je banka precej manj učinkovita kot banke, ki so prisotne samo v eni državi. Lani je imela za 480 milijonov evrov stroškov iz poslovanja ob 13,1 milijarde evrov vrednem kreditnem portfleju, medtem ko so ti v letu 2008 znašali 423 milijonov evrov ob 12,9 milijarde evrov vrednem kreditnem portfelju. Analitiki ugotavljajo, da so za banke, ki poslujejo v več državah, običajno značilna višja razmerja stroškov kot za tiste, ki so prisotne samo v eni državi.
.webp){kind=icon}
