Kot so napovedovali že poslovni rezultati ob devetmesečju, je Nova Ljubljanska banka (NLB) lani dosegla rekordne poslovne rezultate. Dobiček NLB Skupine po plačilu davkov je lani znašal 446,9 milijona evrov, pri čemer je na celoletni poslovni rezultat pomembno vplival marčevski nakup N Banke. S tem so prekosili celo dobiček novomeške Krke in postavili rekord med podjetji s sedežem v Sloveniji. Brez prispevka N Banke se je čisti dobiček povečal za 11 odstotkov in dosegel 262,8 milijona evrov.
Skupni čisti prihodki so znašali 798,5 milijona evrov in so bili medletno petino višji. Brez N Banke so se povečali za 14 odstotkov. Rezultat pred oslabitvami in rezervacijami se je lani povečal za 34 odstotkov (29-odstotna organska rast) in dosegel 338,3 milijona evrov, pri čemer prispevek N Banke znaša 12,7 milijona evrov.
Čisti obrestni prihodki so se ustavili pri 504,9 milijona evrov in so se glede na enako obdobje lani povečali za 23 odstotkov. Rast čistih obrestnih prihodkov je bila brez prispevka N Banke 17-odstotna in je posledica večjega obsega poslovanja, višje ključne obrestne mere Evropske centralne banke (ECB) in referenčnih obrestnih mer ter zelo velikega obsega novih posojil, pojasnjujejo v poslovnem poročilu.
Preberi še
Pred rezultati: Kaj o ceni delnice NLB in obetih pravijo analitiki?
NLB, ki je v prvih devetih mesecih 2022 ustvarila najboljše rezultate v zgodovini podjetja, po oceni analitikov HSBC še ni v celoti izkoristila prednosti naraščajočih obrestnih mer.
22.02.2023
V ospredje poslovni rezultati borznih družb; med prvimi NLB
Prihodnji teden bosta o rezultatih poročali NLB in Luka Koper, ki sta v devetih mesecih beležili dobre rezultate.
17.02.2023
Brodnjak: Boljše, da tekmuješ z enim močnim kot s petimi manjšimi
Po združitvi NKBM in SKB bo nastala banka, ki bo večja ali enako velika kot NLB.
07.02.2023
Obseg financiranja na mednarodnih trgih je povečal obrestne odhodke za 8,8 milijona evrov v drugi polovici leta zaradi izdaje MREL primernih nezavarovanih obveznic v vrednosti 300 milijonov evrov v juliju in podrejenih Tier 2 obveznic v skupni nominalni vrednosti 225 milijonov evrov v novembru. Kljub temu skupni strošek financiranja za zdaj ostaja nizek in znaša 0,32 odstotka na četrtletni ravni predvsem zaradi ustrezno visoke in stabilne baze depozitov, vendar se viša zaradi grosističnega financiranja, povezanega z zahtevo MREL.
"Ob negotovosti, izzivih in posledicah vojne v Ukrajini so vse bančne članice skupine prispevale svoj delež k stabilizaciji panoge in gospodarstva v regiji. Pozneje so se odzvale tudi na nestabilnosti v energetskem sektorju in z zagotavljanjem prepotrebne likvidnosti," je ob objavi nerevidiranih rezultatov za leto 2022 poudaril predsednik uprave NLB Blaž Brodnjak. Podrobnosti poslovanja bo Brodnjak skupaj s predsednikom nadzornega sveta Primožem Karpetom predstavil ob 14.45.
"Prevzem N Banke je imel največji vpliv pri čistem dobičku"
"NLB je lani dosegla zelo dobre rezultate, vendar pa je pri tem treba upoštevati tudi enkratne učinke prevzema slovenske podružnice Sberbanke oziroma N Banke," opozarja analitik pri Capital Genetics Matej Šimnic. Največji vpliv je imel prevzem prav pri čistem dobičku, kjer je NLB na račun izjemno nizke kupnine realizirala razliko med vrednostjo kapitala N Banke in prevzemno ceno, kar je prineslo 172,9 milijona evrov pozitivnih učinkov, poudarja Šimnic.
"Če ne upoštevamo prevzema N Banke, gre še vedno za izjemen rezultat, ki je v veliki meri odraz trenutnega dogajanja na finančnih trgih in v gospodarstvu," meni Šimnic. Kvaliteta kreditnega portfelja se je namreč po njegovih besedah v lanskem letu še izboljšala, kar pomeni nizek strošek rezervacij. Obenem banke na eni strani že beležijo pozitivne učinke višjih obrestnih mer, na drugi pa še naprej koristijo trenutno ugodne depozitne vire.
Stroški višji zaradi združitve
Skupni stroški so znašali 460,3 milijona evrov, od česar je 22,8 milijona evrov posledica prevzema N Banke. Brez prispevka N Banke so se stroški v primerjavi s prejšnjim letom povečali za pet odstotkov, pri čemer so splošni in administrativni stroški (kot na primer elektrika in nekateri enkratni stroški, kot so stroški vzdrževanja programske opreme, marketinški stroški zaradi prevzema N Banke ter združitve bank NLB Beograd in Komercijalne banke) zabeležili največjo relativno rast. "Stroški dela so bili ob 11-odstotni rasti ustrezno zamejeni kljub sezonskemu učinku v zadnjem četrtletju," so zapisali.
Neto oslabitve in rezervacije, oblikovane za kreditno tveganje, so za leto 2022 znašale 17,5 milijona evrov, od česar je bilo 8,9 milijona evrov oblikovanj rezervacij za pričakovane kreditne izgube za donosni portfelj posojil N Banke na dan prevzema. "Zaradi slabših makroekonomskih napovedi ter poslabšanja parametrov tveganj je NLB v zadnjem četrtletju oblikovala neto oslabitve in rezervacije za kreditno tveganje v znesku 25 milijonov evrov," so zapisali v poročilu.
Kljub povečanju glede na predhodna četrtletja zaradi učinka negotovosti in poslabšanih pričakovanj gospodarskih razmer v določenih državah, kjer so prisotne članice skupine NLB, ostaja strošek tveganja relativno nizek. Druge oslabitve in rezervacije so bile oblikovane v znesku 11,4 milijona evrov (od tega 6,3 milijona evrov v zadnjem četrtletju), od česar je bilo 4,6 milijona evrov predvidenih za reorganizacijo NLB Komercijalne banke v prvi polovici leta, 5,7 milijona evrov pa za reorganizacijo N Banke v zadnjem četrtletju.
Zadnje četrtletje v znamenju visokih obrestnih prihodkov
K rekordnemu poslovnemu letu so tako prispevali tudi dobri rezultati v zadnjem lanskem četrtletju. V četrtem četrtletju je skupina zabeležila 151,8 milijona evrov čistih obrestnih prihodkov, kar v primerjavi s predhodnim četrtletjem predstavlja 20-odstotno rast.
Skupaj so zabeležili za 234,9 milijona evrov čistih prihodkov, kar je v primerjavi s predhodnim četrtletjem 14-odstotna rast. Četrtletni rezultat pred oslabitvami in rezervacijami je znašal 107,2 milijona evrov, kar je 17 odstotkov več kot v tretjem četrtletju.
Četrtino več odobrenih kreditov in rekordna raven depozitov
Stanje bruto kreditov strankam v skupini se je v letu 2022 zvišalo za 2.493,9 milijona evrov, kar je skoraj četrtino več glede na enako obdobje leto prej. Prispevek N Banke je znašal 953,7 milijona evrov; če ga ne upoštevamo, je bila rast 14-odstotna.
Močna rast je bila ustrezno porazdeljena med posameznimi segmenti strank, pri čemer je delež bruto posojil pravnim osebam znašal 27 odstotkov (6.345,7 milijona evrov), delež posojil fizičnim osebam pa 20 odstotkov (ob zaključku leta 6.743,4 milijona evrov). Prvič v svoji zgodovini je skupina zbrala več kot 20 milijard evrov depozitov strank, kar predstavlja 14-odstotno rast (brez N Banke pa osemodstotno), medtem ko je bila rast depozitov pravnih oseb 25-odstotna, s čimer je prehitela rast depozitov fizičnih oseb.
"Močna baza depozitov pomeni relativno nizek povprečni strošek financiranja, hkrati pa omogoča več kot potrebno fleksibilnost, ki je nujno potrebna za doseganje poslovnih ciljev," so zapisali v poročilu. Obseg depozitov skupine je v letu 2022 narasel za 2.386,9 milijona evrov, pri čemer je prispevek zaradi nakupa N Banke znašal 898,5 milijona evrov.
Višja kapitalska ustreznost in nova izdaja obveznic
Razmerje med posojili in depoziti (LTD) je tako na nivoju skupine znašalo 65,3 odstotka, kar je 5,3 odstotne točke več kot v letu 2022. Zadnji dan lanskega leta je količnik skupnega kapitala (TCR) na nivoju skupine znašal 19,2 odstotka, kar je 1,4 odstotne točke več kot leto prej, količnik navadnega temeljnega kapitala (CET1) pa 15,1 odstotka oziroma 0,4 odstotne točke manj kot v letu 2021.
Višja kapitalska ustreznost je posledica višjega zneska kapitala (za 553,9 milijona evrov glede na prejšnje leto), kar so dosegli z vključitvijo negativnega dobrega imena po prevzemu N Banke v zadržan dobiček (172,8 milijona evrov), delno vključitvijo dobička za leto 2022 (161,5 milijona evrov), izdajo obveznic Tier 1 v septembru (82 milijonov evrov) in podrejenih obveznic Tier 2 v novembru (222,9 milijona evrov).
Kapital ob koncu leta ne vključuje dela rezultata za leto 2022 v znesku 110 milijonov evrov, predvidenih za izplačilo v obliki dividend v letu 2023. V NLB pričakujejo, da bodo v letu 2023 dejavni na trgih dolžniškega kapitala z izdajo novih nadrejenih obveznic, ki ustrezajo minimalnim zahtevam glede kapitala in kvalificiranih obveznosti (MREL), predvidoma v znesku 300 milijonov evrov, s čimer bo banka ustrezno izpolnila zavezujoče zahteve MREL, ki bodo v veljavi od 1. januarja 2024.
Delnica raste, boljše tudi napovedi za letos
Glede na strmo rast vrednosti delnice na Ljubljanski borzi vlagateljev pozitivne novice niso presenetile. Delnica NLB je od odprtja borze do 10.30 pridobila šest odstotkov in je s 70 evrov skočila na 74,4 evra za delnico.
Na podlagi trenutnega in pričakovanega okolja obrestnih mer, obetov za rast in strogega nadzora nad stroški so izboljšali tudi obete za leto 2023 in smernice za leto 2025. Med prvim dnem vlagateljev, ki je potekal maja 2022, je skupina objavila več ključnih kazalnikov uspešnosti za leto 2025. Takrat so napovedali, da bo redni dobiček presegel 300 milijonov evrov, kar so sedaj popravili za sto milijonov, torej naj bi dosegel 400 milijonov evrov.
Prispevek srbskega trga k čistemu dobičku skupine bo po napovedih znašal sto milijonov evrov, kapitalski donos v obliki dividend bo med letoma 2022 in 2025 znašal 500 milijonov evrov, zmogljivost za taktične združitve in prevzeme znaša dve milijardi evrov tveganju prilagojene aktive, ROE pa bo presegel 13 odstotkov, kar je odstotek več od predhodne napovedi.
Novi prevzemi in vstop na hrvaški trg?
Po Brodnjakovih besedah z zadnjega srečanja z vlagatelji ima banka na razpolago kapital za hitro organsko rast in za morebitne manjše taktične prevzeme. NLB zelo zanima rast na srbskem trgu. V banki ocenjujejo, da bo lizing znova postal pomembna poslovna dejavnost skupine. Kot smo poročali, so pred kratkim ustanovili novo lizinško družbo v Severni Makedoniji in pridobili vsa potrebna soglasja za nakup lizinške družbe v Srbiji. S poslovanjem v Severni Makedoniji in Srbiji so začeli januarja.
"Del kapitala hranimo za hrvaški trg, denimo za kakšen nakup ali za čezmejno projektno financiranje velikih infrastrukturnih projektov ali podjetij, ki so navzoča v regiji, ali za podporo slovenskega, srbskega ali bosanskega gospodarstva na hrvaškem trgu. Tu vidimo zelo velik potencial za rast," je še povedal Brodnjak. Po vstopu Hrvaške v območje evrskega sistema v začetku letošnjega leta so tako v NLB znova zrasle ambicije. S tem bi banka zaokrožila sliko delovanja v regiji, kjer ima velike načrte.