NLB cilja na hrvaški trg, ji bo uspelo?

Nova Ljubljanska banka (NLB) želi vstopiti na hrvaški trg. Zaradi težke zgodovine zapletov z nekdanjo hrvaško podružnico Ljubljanske banke ob razpadu Jugoslavije je to še edini trg nekdanje skupne države, na katerem NLB ne posluje.

Po vstopu Hrvaške v območje evrskega sistema v začetku letošnjega leta so v NLB znova zrasle ambicije za vstop na hrvaški trg. S tem bi banka zaokrožila sliko delovanja v regiji, kjer ima velike načrte. Da jih vstop na Hrvaško zelo zanima, je nedavno povedal tudi prvi mož banke Blaž Brodnjak. Morda je prišel čas, da državi zapreta tudi to odprto poglavje, pravijo v NLB.

"Z vstopom Hrvaške v evroobmočje mora banka pridobiti dovoljenje Evropske centralne banke (ECB), ne več hrvaške centralne banke – s tem je ta ovira padla. Nisem pa prepričan, da stari problemi NLB zaradi vseh pravnih postopkov in tožb ne bodo znova eskalirali, sploh če vsi postopki še niso zaključeni," je za Bloomberg Adria povedal dr. Dušan Jovanović, predstojnik katedre za gospodarsko pravo na Ekonomsko-poslovni fakulteti v Mariboru.

Jovanović, ki je bil tudi član nadzornega sveta Nove KBM pred njeno prodajo ameriškemu skladu Apollo in Evropski banki za obnovo in razvoj, se spominja, da se je tudi Nova KBM izogibala hrvaškemu trgu zaradi slabih odnosov med državama v zvezi z zapletom z varčevalci nekdanje Ljubljanske banke na Hrvaškem.

"Prepričan sem, da NLB zagotovo ne bo šla z glavo skozi zid, če ne bo imela zagotovil, da so zadeve pravno pokrite. Vprašanje je, koliko slabega imena še ima NLB zaradi zapletov iz preteklosti. Po mojem ga je ostalo še kar veliko," meni Jovanović.

"Zamere zagotovo obstajajo, ne vemo pa, kako velike. To je treba izmeriti z raziskavo," pravi Matjaž Robinšak iz podjetja Valicon, ki se ukvarja s trženjskimi raziskavami. "Ali je minilo dovolj časa, da so se slabi spomini zabrisali? Nekateri, ki jih je afera z Ljubljansko banko prizadela, mogoče niso več živi. A to so le predpostavke, ki bi jih morali izmeriti z raziskavo."

Po njegovih besedah gre za kompleksno vprašanje, zato je težko soditi na pamet. Po eni strani bi lahko banka uspela z ugodno ponudbo storitev strankam, ki bi v zameno za cenejše storitve morda bile pripravljene pozabiti na zaplete iz preteklosti. Drugačni bi bili odzivi, če bi ponudila dražje, tako imenovane premium storitve, razmišlja Robinšak. Po njegovem mnenju potencial za novo konkurenco s cenejšimi in boljšimi storitvami na hrvaškem trgu zagotovo obstaja.

Iz Narodne banke Hrvaške so na vprašanje glede morebitnega vstopa NLB na hrvaški trg odgovorili, da statusa posameznih postopkov ne komentirajo. Dodali so, da morajo banke dobiti predhodno dovoljenje ECB. Hrvaška narodna banka je vlogo NLB o vstopu na hrvaški trg prejela že leta 2017, so še odgovorili, iz česar je mogoče sklepati, da postopek še ni zaključen.

Vse večje banke na Hrvaškem so v tuji lasti; največja banka v domači lasti je Hrvatska poštanska banka, ki je z dobrimi petimi odstotki tržnega deleža na šestem mestu. Največja banka je Zagrebačka banka (v lasti Unicredita iz Italije), naslednja je Privredna banka Zagreb, ki je v lasti prav tako italijanske banke Intesa Sanpaolo. Sledijo Erste bank (Avstrija), OTP banka (nekdanja Splitska Banka, Madžarska) in Raiffeisen banka (Avstrija). Na šestem mest je omenjena Hrvatska poštanska banka, sledi ji Addiko Bank (Avstrija).

Zaplet med Slovenijo in Hrvaško izhaja iz časov razpada nekdanje Jugoslavije, ko je hrvaška podružnica Ljubljanske banke zašla v težave in ni mogla poplačati deviznih vlog hrvaških varčevalcev. Slovenija je, da bi se ločila od teh terjatev, krivdo za katere je pripisala Hrvaški, s posebnim ustavnim zakonom ustanovila Novo Ljubljansko banko (in Novo Kreditno banko Maribor). Sledili so številni sodni postopki na Hrvaškem in nato še na mednarodnih sodiščih, na katerih je Slovenija na koncu izgubila, terjatve do NLB pa so ob prodaji banke leta 2018 konec koncev prešle na državo Slovenijo.