NLB izkoristila učinke okrepljene gospodarske aktivnosti

Skupina NLB je v prvih devetih mesecih leta ustvarila 563,7 milijona evrov prihodkov, kar je 13 odstotkov več kot v enakem obdobju lani, kažejo podatki o poslovanju. Od tega je bilo čistih obrestnih prihodkov 353,1 milijona evrov, 17 odstotkov več kot v prvih devetih mesecih leta 2021. Brez prispevka N Banke so se povečali za 33,3 milijona evrov, predvsem zaradi večjega obsega kreditov z višjimi obrestnimi merami, pojasnjujejo v NLB. Neobrestni prihodki so zrasli za sedem odstotkov, na 210,6 milijona evrov.

V tretjem trimesečju je skupina ustvarila 205,6 milijona evrov prihodkov in 90,8 milijona evrov čistega dobička. ''Gre za najboljše rezultate v zgodovini podjetja,'' je v pogovoru z delničarji povedal predsednik uprave NLB Blaž Brodnjak. ''Kriza ni vplivala na poslovanje sklupine. Višanje obrestnih mer, kot pravi večina, za nas pomeni normalizacijo razmer. Takšne okoliščine koristijo banki.'' Inflacijske pritistke so uspeli zajeziti. Brodnjak dodaja, da so zelo zadovoljni z napredkom lizinškega oddelka. ''Ta del posla širimo tudi v druge države regije.'' Ustanovili so novo lizing družbo v Severni Makedoniji in pridobili vsa potrebna soglasja za nakup lizing družbe v Srbiji.

Analitiki Bloomberg Adria: NLB izkoristila učinke okrepljene gospodarske aktivnosti

''Banki je uspelo izkoristiti učinke okrepljene gospodarske aktivnosti, ki spodbuja rast plačilnega prometa,'' pravijo analitiki Bloomberg Adria. To kaže 14-odstotna medletna rast čistih provizij (brez učinkov N Banke), ki se je v primerjavi s prvim polletjem 2022 pospešila za odstotno točko. Povečanje neto obrestnih prihodkov brez učinkov N Banke se je v devetih mesecih medletno pospešilo na sedem odstotkov (v primerjavi s petimi odstotki medletno za devet mesecev leta 2021) – predvsem zaradi povečanja obsega posojil in naraščajočih obrestnih mer ECB. Treba je omeniti, da se je medletno znižanje obrestnih odhodkov zaradi povečanih depozitov upočasnilo na –13 odstotkov v devetih mesecih leta 2022 z –15 odstotkov medletno v prvem polletju 2022.

''V primerjavi s podobno velikimi bankami iz širše regije evropskih hitro rastočih trgov se neto obrestna marža NLB v višini 2,17 odstotka uvršča med najnižje v doslej objavljenih računovodskih izkazih za devet mesecev leta 2022.'' Pozitivno je, da je z medletnim upadom za 0,9 odstotne točke donosnost lastniškega kapitala v višini 12,5 odstotka dosegla povprečje primerljivih bank. ''Kar zadeva kapitalsko ustreznost, je količnik celotnega kapitala v višini 16,6 odstotka nižji tako glede na leto (–1,2 odstotne točke) kot medletno (–0,6 odstotne točke) zaradi povečane tveganju prilagojene aktive, to je večjega prevzemanja tveganja. Pri tem omenjena tendenca daje nekoliko manj manevrskega prostora za prevzemanje tveganj v prihodnosti, saj zmanjšuje pozitivno vrzel do kapitalskih zahtev, opredeljenih s SREP, v višini 15,1 odstotka,'' ocenjuje ekipa analitikov Bloomberg Adria.

NLB se uvršča med referenčne regionalne banke, ki imajo podoben skupni kapitalski količnik 16,5 odstotka. Načrtovana izdaja obveznic minimalne višine kapitala in kvalificiranih obveznosti (MREL) v višini 600 milijonov evrov v letu 2023 je v prvi vrsti namenjena izpolnjevanju zahtev MREL, vendar analitiki menijo, da bo to povzročilo višje stroške glede na pričakovane dvige obrestnih mer ECB v prihodnjih mesecih (najmanj 75 bazičnih točk). Kar zadeva likvidnost, zahteva po kritju likvidnosti (LCR) ostaja stabilna pri 219 odstotkih, na ravni, ki je bistveno višja od regulativne meje stotih odstotkov.

Učinek prevzema N Banke

''Stanje strank pri N Banki se umirja,'' je poudaril Archibald Kremser, član uprave, pristojen za finance banke. Integracija bank naj bi bila zaključena septembra prihodnje leto. Stroški integracije bodo letos znašali 11,2 milijona evrov, prihodnje leto pa 15,2 milijona evrov. ''Ko bomo končali z integracijo, bo kar nekaj finančnih koristi sinergij,'' je povedal Kremser. Prihodnje leto pričakujejo 1,1 milijona evrov koristi, od leta 2025 dalje pa več kot 14 milijonov evrov.

Čisti dobiček je v prvih devetih mesecih poskočil za 84 odstotkov, na 377,8 milijona evrov. Izjemna rast dobička je posledica prevzema N Banke. Brez prispevka N Banke se je dobiček povečal za 28 odstotkov. Bruto krediti strankam so v prvih devetih mesecih poskočili za 21 odstotkov, na 13,2 milijarde evrov. To je 2,34 milijarde več kot pred letom dni. Za 1,08 milijarde so se povečali zaradi prevzema N Banke, ostalo pa je posledica močne rasti kreditov prebivalstva in gospodarstva. Depoziti strank so se povečali za 11 odstotkov, na 19,6 milijarde evrov.

Neto obrestna marža v prvih devetih mesecih se je znova zvišala – tokrat za 0,1 odstotne točke, na 2,17 odstotka. Neto obrestna marža v tretjem četrtletju je znašala 2,27 odstotka in je bila 0,11 odstotne točke višja glede na predhodno četrtletje in 0,24 odstotne točke višja glede na enako obdobje lani. Zaradi visoke inflacije rastejo stroški dela in administrativni stroški. Kljub temu so na četrtletni ravni dosegli upad stroškov.

Preverili smo tudi priporočila tujih analitikov na Bloombergu. Najbolj spremljani slovenski delnici med tujimi analitiki sta delnici NLB in Krke. Analitiki za NLB priporočajo nakup; povprečno 12-mesečno ciljno ceno ocenjujejo pri 90,44 evra. Trenutno delnica NLB kotira pri 53,8 evra.

Še 50 milijonov za dividende

Dobre rezultate bodo prelili v dividende. ''Druga tranša letos v skupnem znesku 50 milijonov evrov, kar znaša 2,50 evra na delnico, bo predvidoma izplačana po skupščini delničarjev v decembru. Sledila bodo še ostala izplačila. Do leta 2025 načrtujemo 500 milijonov evrov skupnega kapitalskega donosa v obliki dividend, izplačanih v gotovini (vključno z izplačili v letu 2022), kar bi po eni strani omogočilo stabilno rast dividend, po drugi pa priložnost za postopno organsko rast in izkoriščanje morebitnih taktičnih priložnosti za združitve in prevzeme,'' je ob objavi rezultatov poudaril Brodnjak.

Težko obdobje, zaznamovano z geopolitičnimi napetostmi in naraščajočimi cenami, posredno in neposredno vpliva na poslovanje skupine. V domači regiji do konca leta 2023 pričakujejo zmerne, a še vedno pozitivne stopnje gospodarske rasti. V letu 2022 pričakujejo prihodke v višini 750 milijonov evrov, po prvi oceni so pričakovali 730 milijonov evrov. V letu 2023 pričakujejo 850 milijonov evrov prihodkov, pred tem so napovedovali 800 milijonov evrov. Naslednje leto naj bi za dividende namenili 110 milijonov evrov bilančnega dobička.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar