Dražje gorivo spreminja načrte evropskih nizkocenovnikov

Zaradi naraščajočih stroškov v svetovni letalski industriji se evropski nizkocenovni prevozniki v zadnjem času umikajo z nekaterih letališč po Evropi. Wizz Air je v razmeroma kratkem času zaprl svojo bazo na Dunaju in napovedal zaprtje baze v Beogradu, Ryanair pa je zaprl bazo v Berlinu ter napovedal umik z letališča Konstantin Veliki v Nišu.

"Umik posameznih prevoznikov bi lahko nekoliko upočasnil rast ponudbe, vendar možnosti za občutnejšo rast cen ostajajo omejene, zlasti če bodo finančni pritiski na cenovno občutljive potnike vztrajali tudi v prihajajoči zimi," pravi Conor Gaynor, analitik Bloomberg Intelligence.

Spopadi na Bližnjem vzhodu so od začetka leta prispevali k rasti cen nafte, kar zvišuje stroške letalskih prevoznikov. Dodatno finančno breme so pomenile tudi zamude in odpovedi letov spomladi, ko je začasno zaprtje zračnega prostora nad Doho in Dubajem ohromilo promet prek dveh pomembnih svetovnih letalskih vozlišč. Večja negotovost je del potnikov odvrnila od nakupa letalskih vozovnic, zato so se prevozniki poleg višjih stroškov soočili tudi z upadom povpraševanja.

Zaradi šibkejšega povpraševanja je bil Ryanair sredi poletne turistične sezone prisiljen znižati cene vozovnic. Te so bile v tem obdobju za šest odstotkov nižje, medtem ko so skupni stroški porasli za 11 odstotkov, kar je pomenilo večji pritisk na poslovanje, kot so predvidevali analitiki, ki jih je anketiral Bloomberg. "Število ponujenih sedežev v Evropi bi lahko bilo do decembra za do pet odstotkov višje kot leto prej, zato nismo prepričani, da obstaja veliko prostora za občutnejše okrevanje cen vozovnic, če upoštevamo rast BDP in zaupanje potrošnikov," pravi Gaynor.

Po Evropi se zapirajo baze, letalski prevozniki pa se umikajo z nekaterih trgov. Val zapiranja in premeščanja baz prihaja v precej zahtevnejšem obdobju za celotno panogo. Mednarodno združenje letalskih prevoznikov (IATA) je junija skoraj prepolovilo napoved svetovnega dobička letalskih družb za leto 2026, in sicer z 41 milijard na 23 milijard dolarjev. To je približno polovica ocenjenega dobička iz leta 2025, ki naj bi znašal okoli 45 milijard dolarjev.

Po Evropi se zapirajo baze, letalski prevozniki pa se umikajo z nekaterih trgov. Foto: Depositphotos

Ryanair z nižjim dobičkom, Wizz Air spreminja taktiko

Ryanair že občuti posledice dražjega goriva in šibkejšega povpraševanja. V prvem četrtletju letošnjega leta je irski prevoznik ustvaril 538 milijonov evrov dobička, kar je približno 34 odstotkov manj kot leto prej, čeprav se je število potnikov povečalo za šest odstotkov na 61,3 milijona. Medtem ko Ryanair beleži občuten padec dobička, Wizz Air za zdaj pritiske na poslovanje blaži s spremembo taktike in zniževanjem stroškov.

Wizz Air je pred nekaj meseci že zaprl bazo na Dunaju, ki je delovala od leta 2018. Zadnja letala je od tam umaknil marca letos. Napovedano zaprtje baze v Beogradu družba pojasnjuje z regulatornimi spremembami, zaradi katerih so zaposleni v srbskem delu Wizz Aira protestirali, medtem ko je bil umik z Dunaja predvsem posledica višjih stroškov. Letališke pristojbine, davki in stroški zemeljske oskrbe so se od vstopa družbe na avstrijski trg občutno zvišali, zato nadaljnje delovanje baze ni bilo več ekonomsko vzdržno, je Wizz Air pojasnil ob umiku z Dunaja.

 

Vzporedno z zapiranjem posameznih baz Wizz Air odpira nove drugod po Evropi. Leta 2025 je denimo pred umikom z Dunaja odprl bazo v Bratislavi, ki je od avstrijske prestolnice oddaljena le približno 50 kilometrov. Družba je obenem sporočila, da namerava kljub napovedanemu zaprtju baze še naprej leteti iz Beograda, razmišlja pa tudi o odprtju baze v Prištini.

Pri nizkocenovnih prevoznikih je lahko že nekaj evrov razlike v strošku na potnika dovolj, da se odločijo letalo premestiti na drugo letališče. "Poenostavljen operativni model, majhna odvisnost od prestopnih potnikov in veliko število baz nizkocenovnim prevoznikom omogočajo, da se na spremembe na trgu odzovejo hitreje," je za Bloomberg ocenil John Grant iz družbe OAG.

Njihov poslovni model temelji na čim večji izkoriščenosti letal in strogi kontroli stroškov na prodani sedež. Ker zaradi šibkejšega povpraševanja ne morejo bistveno zviševati cen vozovnic, skušajo stroške omejiti tako, da letala premeščajo na ugodnejša letališča.

Depositphotos

Dražje gorivo in zamude pri dobavi novih letal pospešujejo spremembe

Rast cen goriva je eden največjih pritiskov na letalsko industrijo. IATA ocenjuje, da bo povprečna cena letalskega goriva letos znašala okoli 152 dolarjev za sod, kar je skoraj 70 odstotkov več kot leta 2025. Svetovna letalska industrija bi lahko letos za gorivo porabila približno 351 milijard dolarjev, kar bi predstavljalo okoli 35 odstotkov vseh operativnih stroškov.

Težave dodatno povzročajo motnje v svetovnih dobavnih verigah. Airbus in Boeing sta se v zadnjem obdobju soočala z zamudami pri dobavi novih letal in posameznih komponent, zlasti letalskih motorjev. Airbus je do konca julija dobavil 418 letal od 870 načrtovanih za leto 2026, kažejo podatki Bloomberg Intelligence.

"Za dosego letnega cilja bi moral Airbus v preostalih petih mesecih občutno pospešiti tempo dobav," pravi analitik Bloomberg Intelligencea George Ferguson. Po njegovem mora Airbus kupcem predvsem dokazati, da bo letala lahko dobavljal pravočasno, medtem ko je Boeing v zadnjem obdobju na tem področju že pokazal opazen napredek.

Zamude pri dobavah so še eden od razlogov, zaradi katerih letalske družbe po Evropi prerazporejajo svoje zmogljivosti, pojasnjuje analitik Bloomberg Intelligencea Francois Duflot. "Če danes pri Airbusu ali Boeingu naročite 20 letal, jih prihodnje leto ne boste dobili," pravi in s tem ponazarja, kako zahtevna je trenutno nabava novih letal.

Letalske družbe zato svojih letal ne morejo preprosto preusmerjati na vsak trg, ki se jim zdi bolj privlačen, saj bodo dodatne zmogljivosti omejene še več let. Prav zato morajo zelo premišljeno izbirati, kam bodo razporedile omejeno število letal, ki jih imajo na voljo.