Regresi vsako leto višji, kršitve pa ostajajo številne

Regres za letni dopust je zakonska pravica zaposlenih, delodajalci pa ga morajo praviloma izplačati najpozneje do 1. julija. Le izjemoma se lahko rok podaljša do 1. novembra, in sicer v primeru nelikvidnosti delodajalca ter če to omogoča kolektivna pogodba, ki delodajalca zavezuje. Za zaposlenega, ki je pri delodajalcu zaposlen vse leto, mora regres po zakonu znašati najmanj toliko kot minimalna plača, letos torej najmanj 1.481,88 evra bruto.

Kljub razmeroma jasnim pravilom pa so kršitve pri plačilu za delo med najpogosteje ugotovljenimi kršitvami delovne zakonodaje. Na inšpektoratu za delo poudarjajo, da so ''kršitve s področja plačila za delo najpogosteje ugotovljene kršitve s področja delovnih razmerij že nekaj zadnjih let''. Inšpektorji so leta 2025 na področju plačila za delo ugotovili 3.108 kršitev, leto prej 3.288, delež teh kršitev med vsemi ugotovljenimi kršitvami s področja delovnih razmerij pa je lani znašal 36,17 odstotka, leto prej pa 42,52 odstotka.

Med kršitvami v zvezi s plačilom za delo so tudi lani najbolj izstopale prav kršitve pri regresu za letni dopust. Po podatkih letnih poročil Inšpektorata za delo so jih leta 2025 ugotovili 1.329, leto prej 1.628, v letu 2023 1.432, v letu 2022 pa 1.891. Podatki kažejo, da število teh kršitev iz leta v leto niha, vendar ostaja visoko, kar kaže, da del delodajalcev še vedno ne izpolnjuje ene od osnovnih obveznosti do zaposlenih.

Med najpogostejšimi nepravilnostmi so neizplačilo regresa, zamude pri izplačilu ter izplačila v prenizkem znesku. Težave nastajajo tudi pri sorazmernem delu regresa, denimo kadar delodajalec delavcu, ki ni zaposlen celotno koledarsko leto, napačno obračuna pripadajoči del regresa. Inšpektorat zaznava tudi primere, ko delodajalci rok za izplačilo samovoljno premaknejo do 1. novembra, čeprav je to dopustno le v primeru nelikvidnosti in če takšno možnost določa kolektivna pogodba.

Kot smo že poročali, letos posebna ureditev velja za javni sektor. Regres za letni dopust za leto 2026 za javne uslužbence znaša 1.630,07 evra, kar je 10 odstotkov nad minimalno plačo, izplačan pa je moral biti najpozneje ob izplačilu aprilske plače, torej maja.

V zasebnem sektorju se podjetja pri višini regresa pogosto orientirajo po neobdavčeni zgornji meji izplačila, ki je oproščena dohodnine in socialnih prispevkov do višine povprečne bruto plače v Sloveniji po zadnjem objavljenem podatku statističnega urada. Ker se ta znesek spreminja, se spreminja tudi zgornja meja neobdavčenega izplačila regresa. Kje so bili letos pri regresih najbolj radodarni, smo podrobneje pisali v ločenem članku.

Skupni znesek izplačanih regresov iz leta v leto narašča. Foto: Depositphotos

Podatki Finančne uprave RS (Furs) medtem kažejo, da skupni znesek izplačanih regresov iz leta v leto narašča. Lani je 71.092 izplačevalcev 877.861 zaposlenim izplačalo za 1,46 milijarde evrov regresov, kar je 6,4 odstotka več kot leto prej. Leta 2024 je 70.104 izplačevalcev 880.143 zaposlenim izplačalo za 1,38 milijarde evrov regresov, še leta 2021 pa je 65.952 izplačevalcev 851.580 zaposlenim izplačalo za 1,05 milijarde evrov regresov. Ob nekoliko nižjem številu prejemnikov to pomeni, da se je povprečni znesek regresa na zaposlenega zvišal.

 

Neizplačilo regresa: kako lahko ukrepa delavec in kaj tvega delodajalec

Neizplačilo regresa je prekršek, za katerega so predvidene tudi globe. Za delodajalca je zagrožena globa od 3.000 do 20.000 evrov, za manjšega delodajalca od 1.500 do 8.000 evrov, odgovorna oseba delodajalca pa je lahko kaznovana z globo od 450 do 2.000 evrov. Na inšpektoratu ob tem opozarjajo še, da lahko neizplačilo regresa vpliva tudi na položaj delodajalca v drugih postopkih, denimo pri zaposlovanju tujcev ali sodelovanju v javnih naročilih.

Če delavec regresa ni prejel v zakonskem roku ali meni, da mu je bil izplačan v prenizkem znesku, lahko najprej od delodajalca pisno zahteva odpravo kršitve oziroma izplačilo. Če delodajalec kršitve ne odpravi, se lahko obrne na Inšpektorat RS za delo, ki nadzira spoštovanje delovnopravne zakonodaje, neizplačani regres pa lahko uveljavlja tudi po sodni poti.

"Predvsem je pomembno, da se delavci v podjetju na neizplačilo regresa čim prej odzovejo," svetujejo pri Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS). "Pred sodno izterjavo, ki je lahko dolgotrajna, priporočamo neformalne oblike pritiska na delodajalca in pogajanja, pri čemer pa se je treba vedno zavedati, da je izplačilo regresa pravica delavca in v nobenem primeru ni prepuščeno volji delodajalca, zaradi česar je delavcu tudi zagotovljeno sodno varstvo."