Slovenija vrača zaposlene v pisarne, delo od doma pa ostaja

Državna uprava je po več kot štirih letih naredila korak nazaj pri delu od doma. Vlada je prejšnji teden preklicala sklep iz leta 2022, ki je javnim uslužbencem določal enoten okvir za opravljanje dela na daljavo. S tem je prenehal veljati tudi skupni režim hibridnega dela, odločanje o tem, ali in v kolikšnem obsegu bodo zaposleni lahko delali od doma, pa je zdaj prepuščeno posameznim ministrstvom.

Enotnega pravila za vseh 21.800 zaposlenih na ministrstvih tako ni več. Ministrstva morajo delo urediti z internimi akti, kar pomeni, da bodo imeli zaposleni v različnih delih državne uprave lahko različne možnosti. Nekateri bodo lahko delo od doma še ohranili, drugi pa bodo morali večino delovnega časa preživeti na delovnem mestu. Spremembe so nekateri ministri napovedovali že ob prevzemu mandata, po podatkih, ki jih je objavilo Delo, pa je možnost dela od doma do zdaj izkoriščala približno četrtina zaposlenih na ministrstvih.

Gre za precejšen odmik od sistema, ki ga je prejšnja vlada uvedla kot obliko hibridnega dela. Ta je predvideval kombinacijo dela od doma in dela v prostorih organa; kot priporočilo je veljal model enega dneva dela od doma, dveh dni v prostorih organa in dveh dni, ko se je način dela prilagajal potrebam. Podoben pristop je takrat uvajala tudi Evropska komisija.

Na širšem trgu dela pa delo od doma ni izginilo. Nasprotno, najnovejši podatki Sursa kažejo, da je leta 2025 približno petina delovno aktivnih v Sloveniji pogosto ali občasno delala od doma. Med ženskami je bil delež 26-odstoten, med moškimi pa 18. Delo na daljavo tako ostaja pomemben del sodobne organizacije dela, vprašanje pa je, ali se bo po obdobju njegove hitre širitve razmerje med delom od doma in prisotnostjo na delovnem mestu začelo spreminjati.

Tudi na ravni EU podatki kažejo, da se načini dela, uvedeni oziroma pospešeni med pandemijo, niso preprosto vrnili v predpandemične okvire. Leta 2024 je namreč 52,9 odstotka podjetij z najmanj desetimi zaposlenimi v EU organiziralo sestanke na daljavo.

Vrzel med željami zaposlenih in tem, kar so jim delodajalci pripravljeni ponuditi, se tako vse bolj kaže tudi pri zaposlovanju. Možnost dela od doma oziroma hibridnega dela postaja eden od pogojev, o katerih se kandidati in delodajalci dogovarjajo že pred sklenitvijo delovnega razmerja.

Med fleksibilnostjo in vrnitvijo v pisarne

Za kadrovnike je način dela danes že pomemben del ponudbe delovnega mesta. Kandidati, zlasti mlajši, pri izbiri zaposlitve vse pogosteje preverjajo, koliko fleksibilnosti jim podjetje ponuja, medtem ko se delodajalci po obdobju široko uveljavljenega dela na daljavo znova nagibajo k večji prisotnosti v pisarni.

"Pri kandidatih opažamo, da je možnost dela od doma oziroma hibridnega dela postala pomemben dejavnik pri izbiri zaposlitve, še zlasti pri mlajših. Ne nujno zato, ker bi želeli ves čas delati od doma, ampak ker cenijo fleksibilnost," pravi Neja Grošelj iz kadrovske agencije Befound. Po njenih izkušnjah se podjetja danes zaradi sodelovanja, komunikacije in povezanosti ekip znova bolj nagibajo k delu v pisarni, zato je toliko pomembnejše, da so pričakovanja glede načina dela jasno dogovorjena že na začetku.

Več podjetij pričakuje več dni dela v pisarni, kaže raziskava CBRE. Depositphotos

Ugotovitve Grošljeve podpira tudi raziskava družbe CBRE med 117 evropskimi podjetji, ki je pokazala, da jih je lani 54 odstotkov zahtevalo najmanj tri dni dela v pisarni na teden, vendar je ta cilj dejansko dosegalo le 42 odstotkov podjetij. Skoraj polovica podjetij, 47 odstotkov, je pričakovala oziroma načrtovala povečanje prisotnosti zaposlenih v pisarnah, kar je precej več kot leto prej.

Hkrati se vse bolj uveljavlja hibridni model dela, ki združuje delo v prostorih delodajalca in na daljavo. V kadrovski agenciji Competo so nam lani povedali, da zaposleni tam, kjer narava dela to omogoča, v Sloveniji praviloma delajo od doma od enega do treh dni na teden. Hibridno delo tako postaja ustaljen način organizacije dela, ne le začasna ureditev ali posebna ugodnost.

"Podjetja tega ne ponujajo več kot ugodnost, ampak kot znak zaupanja in zrelosti odnosa do dela. Ko ni več potrebe po nadzoru, lahko pride do prave odgovornosti," je dejala Laura Smrekar iz Competa. O tem, katera slovenska podjetja zaposlenim omogočajo delo od doma oziroma hibridno delo, smo poročali v tem članku.

Delo od doma je najpogostejše med menedžerji in strokovnjaki

V katerih poklicnih panogah pa je delo od doma najpogostejše? Po podatkih Eurofoundove raziskave delovnih pogojev 2024 je od doma vsaj občasno delalo 60 odstotkov vodij in 57 odstotkov strokovnjakov, med tehniki in drugimi strokovnimi sodelavci 40 odstotkov, med administrativnimi delavci pa 32 odstotkov. Pri storitvenih in prodajnih poklicih je bil delež šestodstoten, pri obrtnih in kvalificiranih kmetijskih poklicih petodstoten, med upravljavci strojev tri odstotke, pri preprostih poklicih pa dela od doma niso zaznali.

Tudi po državah so razlike precejšnje. Leta 2025 je od doma delalo največ zaposlenih na Finskem, 20,9 odstotka, sledili sta Irska z 19,8 in Belgija s 13,5 odstotka. Slovenija je bila s 7,3 odstotka pod povprečjem EU, ki je znašalo 8,9 odstotka. Med državami v regiji je bil delež največji v Avstriji, medtem ko je bil v Italiji 2,7 odstotka. Najmanjši je bil v Romuniji.

Delo na daljavo tako kljub vračanju zaposlenih v pisarne ostaja del kadrovskih strategij podjetij tudi za prihodnja leta. V poročilu Future of Jobs 2025 ga Svetovni gospodarski forum uvršča med ukrepe, s katerimi bodo podjetja do leta 2030 poskušala povečati dostopnost talentov; možnosti za delo na daljavo ali hibridno delo so med praksami, ki jih podjetja vidijo kot pomembne za privabljanje in zadržanje zaposlenih.

Za Slovenijo je pri tem pomemben predvsem boj za kadre: dve tretjini podjetij pomanjkanje ustreznih znanj vidita kot eno glavnih ovir za preobrazbo, sedem od desetih jih namerava za večjo privlačnost ponuditi višje plače, skoraj šest od desetih pa jih načrtuje tudi spremembe delovnega časa in nadur.