NLB v drugem četrtletju s 133 milijoni evrov dobička, zvišala cilj za dividende

NLB Skupina je v drugem četrtletju leta 2026 ustvarila 133,1 milijona evrov čistega dobička, rast prihodkov pa je zabeležila v vseh ključnih kategorijah in na vseh trgih, je banka v četrtek sporočila prek Seoneta. Čisti dobiček predstavlja 12-odstotno rast na četrtletni ravni ob 33-odstotnem povečanju čistih neobrestnih prihodkov v enakem obdobju.

Poslovanje so podprli večja aktivnost strank, geografska razpršenost ter širjenje storitev upravljanja premoženja in naložbenih storitev. NLB je izpostavila tudi nadaljnjo rast uporabe digitalnih kanalov.

Delež digitalne prodaje pri nekaterih produktih v Sloveniji presega 40 odstotkov, podobne rešitve pa skupina uvaja tudi v svojih bankah v Skopju, Prištini in Beogradu.

NLB želi tradicionalni bančni model postopoma razširiti v širšo platformo finančnih storitev, je dejal predsednik uprave Blaž Brodnjak. Skupina po njegovih besedah aktivno preučuje priložnosti na področju zavarovalništva in upravljanja premoženja ter morebitne strateške naložbe v Jugovzhodni Evropi.

V okviru strategije do leta 2030 NLB ob visoki enomestni rasti posojil in vlog ter širitvi dopolnilnih dejavnosti pričakuje, da bo že z organsko rastjo ustvarila več kot 1,8 milijarde evrov prihodkov.

Skupina je obenem zvišala cilj glede vračanja kapitala delničarjem. Delež dobička, namenjen izplačilu dividend, naj bi se približal 60 odstotkom, medtem ko je doslej napovedovala razpon med 50 in 60 odstotki.

Količnik stroškovne učinkovitosti naj bi se do leta 2030 znižal proti 40 odstotkom, kar je ambicioznejši cilj od prejšnje napovedi, po kateri naj bi ostal pod 45 odstotki. NLB želi v obdobju do leta 2030 doseči skupni donos za delničarje, merjen z notranjo stopnjo donosnosti, v višini med 20 in 30 odstotki.

Delnice NLB so se do 12. ure na Ljubljanski borzi pocenile za 0,43 odstotka na 229 evrov.

Nadzorni svet NLB je v četrtek za nov petletni mandat imenoval tudi tri sedanje člane uprave – Hedviko Usenik, Andreja Lasiča in Antonia Argirja. Njihovi novi mandati se bodo začeli 28. aprila 2027.

Ključni poudarki poslovanja

Čisti obrestni prihodki so se glede na prvo četrtletje povečali za tri odstotke na 247,3 milijona evrov, v prvem polletju pa so bili medletno višji za pet odstotkov. K rasti so največ prispevali večji obseg posojil prebivalstvu ter višji prihodki iz naložbenega portfelja.

Čiste opravnine so se na četrtletni ravni povečale za šest odstotkov na 92,2 milijona evrov. Rast so zabeležili v večini kategorij, zlasti pri plačilnem prometu in osnovnih računih, povečali pa so se tudi prihodki iz bančnega zavarovalništva in investicijskih skladov. Rezultat iz rednega poslovanja pred oslabitvami in rezervacijami je bil z 176,2 milijona evrov za 11 odstotkov višji kot v prvem četrtletju.

Stroški so se medtem povečali za pet odstotkov, predvsem zaradi načrtovanih naložb v informacijsko tehnologijo. K višjim stroškom je prispevalo tudi variabilno nagrajevanje, vezano na ceno delnice, katere povprečna vrednost se je v drugem četrtletju zvišala za več kot 12 odstotkov.

Skupina je v prvem polletju oblikovala 32 milijonov evrov neto oslabitev in rezervacij za kreditna tveganja, predvsem zaradi rasti kreditiranja in sprememb bonitetnih razredov. Učinek so ublažila poplačila že odpisanih terjatev in sproščanje rezervacij zaradi posodobitev modelov tveganja.

Obseg nedonosnih posojil se je od začetka leta zmanjšal za 9,8 milijona evrov na 459,8 milijona evrov. Bilančna vsota je konec junija znašala 31,85 milijarde evrov, kar je odstotek več kot ob začetku leta in osem odstotkov več kot leto prej, predvsem zaradi rasti kreditov in vlog strank.

Povprečna obrestna mera za kredite se je po predhodnem zniževanju stabilizirala pri 5,02 odstotka. V bankah jugovzhodne Evrope je znašala 5,56 odstotka, v Sloveniji pa 4,09 odstotka.

Spodleteli prevzem Addiko Bank

Poročilo o poslovanju NLB prihaja nekaj dni po tem, ko je banka sporočila, da ni pridobila zadostne podpore delničarjev za prevzem avstrijske Addiko Bank, saj je do izteka roka prejela soglasja za prodajo 31,22 odstotka vseh delnic.

Depositphotos

 

Uspešnost ponudbe je bila pogojena s pridobitvijo najmanj 50 odstotkov in ene delnice Addika. Delničarji so v okviru ponudbe prijavili skupno 6.087.353 delnic, zato poravnava transakcije ne bo izvedena, ponudba pa tudi ne bo podaljšana. Ponudba NLB je denimo prepričala globalno investicijsko družbo Wellington Management Group, Evropsko banko za obnovo in razvoj (EBRD), Brandes Investment Partners in podpredsednika nadzornega sveta Addika, Johannesa Proksch.

NLB je prostovoljno javno prevzemno ponudbo za vse izdane delnice Addiko Bank objavila 13. maja. Slovenska banka je s transakcijo želela okrepiti prisotnost v Jugovzhodni Evropi, kjer deluje tudi Addiko, banka s sedežem na Dunaju.

Napovedi za skupino

Skupina NLB je ob objavi rezultatov za drugo četrtletje potrdila finančne napovedi za leti 2026 in 2027, pri čemer letos še naprej pričakuje več kot 1,3 milijarde evrov rednih prihodkov, prihodnje leto pa okoli 1,5 milijarde evrov.

V prvem polletju je skupina ustvarila 656,6 milijona evrov rednih prihodkov, delež stroškov v čistih prihodkih pa je znašal 46,5 odstotka. NLB za letos pričakuje, da bo ta kazalnik ostal pod 48 odstotki, leta 2027 pa pod 47 odstotki.

Strošek tveganja je v prvih šestih mesecih znašal 32 bazičnih točk in je ostal znotraj napovedanega razpona med 30 in 50 bazičnimi točkami. Kreditni portfelj se je povečal za pet odstotkov, banka pa za leti 2026 in 2027 še naprej napoveduje visoko enomestno rast posojil.

NLB letos načrtuje izplačilo 55 odstotkov dobička iz leta 2025, pri čemer je prvo tranšo dividend v višini 138,4 milijona evrov že izplačala. Za dobiček iz leta 2026 predvideva dividendno izplačilo v višini med 50 in 60 odstotki.

Donosnost opredmetenega kapitala po davkih je v prvem polletju znašala 14,5 odstotka, normalizirana donosnost kapitala pa 19,1 odstotka. Skupina za obe leti cilja na približno 15-odstotni ROTE in okoli 20-odstotni normalizirani ROE. Obenem ohranja zmogljivost za morebitne prevzeme v višini do štirih milijard evrov tveganju prilagojene aktive.