Barbara Krajnc: "Kot država zamujamo vse mogoče trende, zaradi katerih bi lahko postali privlačno okolje"

Marca navadno ženskam namenjamo posebno pozornost – njihovi vlogi, dosežkom in vplivu v družbi, gospodarstvu ter javnem prostoru. V uredništvu Bloomberga Adria bomo v tem obdobju predstavili sogovornice, ki vsaka po svoje zaznamujejo slovenski podjetniški, gospodarski in institucionalni prostor ter soustvarjajo razmere, v katerih poslujejo podjetja in nastajajo nove ideje.

Ena izmed njih je Barbara Krajnc, direktorica Slovenskega tehnološkega foruma, ki povezuje glavne akterje slovenskega inovacijskega in visokotehnološkega okolja. V pogovoru z nami je delila jasen in neposreden pogled na stanje domačega startupovskega ekosistema: od vrzeli med raziskavami, podjetništvom in kapitalom do vprašanja konkurenčnosti, regulativnih ovir ter ambicij, ki jih kot država (pre)pogosto ne uresničimo.

Njena osebna zgodba daje tem razmislekom dodaten poudarek. Po zahtevni življenjski preizkušnji se je odločila za samostojno podjetniško pot, in kot pravi sama, postala gospodarica lastnega koledarja. Danes iz te izkušnje črpa tako odločnost kot razumevanje tveganja; dejavnika, ki sta ključna tako v podjetništvu kot pri vodenju organizacij v hitro spreminjajočem se tehnološkem okolju.

Slovenski tehnološki forum združuje glavne deležnike domačega inovacijskega ekosistema. Kje je po vašem mnenju trenutno največja vrzel med raziskavami, startupi in kapitalom?

Slovenski tehnološki forum povezuje podjetja in podjetnike s področja visoke, napredne in inovativne tehnologije; podjetja, ki večinoma zaposlujejo visoko izobražene ljudi, ustvarjajo nadpovprečno dodano vrednost in svoje poslovne uspehe dosegajo na globalnih trgih.

Povezavo med raziskavami, zagonskimi in drugimi prebojnimi podjetji ter kapitalom vidim predvsem kot še vedno premalo izkoriščeno priložnost za tesnejše povezovanje med gospodarstvom in znanstvenoraziskovalno sfero pri razvijanju in testiranju novih inovativnih idej, produktov. Kapital kot tretji pomembni člen, bodisi zasebni bodisi javni, se bo vedno usmeril tja, kjer bodo razmere (politične, gospodarske, infrastrukturne in regulatorne) za delovanje zagonskih in drugih podjetij najugodnejše in kjer bodo imele ideje realno možnost za uspešno uveljavitev na trgu.

Kako ocenjujete dostop slovenskih startupov do tveganega kapitala v primerjavi z drugimi državami EU?

Startupi vedno in povsod najprej iščejo kapital v svoji okolici, šele nato se podajajo v svet in to še zlasti velja za ustanovitelje lastnike na začetku podjetniške poti. In pri tej točki, torej za neizkušene podjetnike, ki delajo prve korake, smo kot država premalo konkurenčni. Kvantitativno tveganega kapitala ni dovolj, prav tako primanjkuje drugih možnosti financiranja, sploh takšnih, ki bi podjetnikom omogočile hiter dostop do začetnega kapitala. Sicer zadnjih 10 let govorimo, da se razmere izboljšujejo, in v resnici se, ampak medtem ko se nekatere države na tem področju premikajo z nadzvočno hitrostjo, mi debatiramo, ali bi si želeli preskoka s parne lokomotive na dizelsko, če uporabim besede predsednika upravnega odbora našega združenja Andraža Logarja.

Po besedah direktorice Slovenskega tehnološkega foruma startupi najprej iščejo kapital v svoji okolici. Foto: Depositphotos

Slovenija ima vendarle močno tehnično znanje, a razmeroma malo globalno prebojnih tehnoloških podjetij. Kaj po vašem mnenju zavira hitrejšo rast?

Ovir je precej, razdelimo pa jih lahko v dve skupini. Ovire, ki bi jih že z malo več volje vseh zainteresiranih hitro odpravili, in tiste druge, malo bolj trdovratne.

Predvsem pa kadrovsko sami nimamo dovolj izkušenj, kako se ustvarjajo in vodijo globalne zgodbe, kako se razvija in gradi globalna znamka. To pa zato, ker kot država zamujamo vse mogoče trende, zaradi katerih bi postali privlačnejše okolje za multinacionalke, ki tovrstna znanja imajo.

Kljub temu so številni vodilni globalni tehnološki igralci prepoznali potencial slovenskih podjetij, kar je privedlo do več strateških prevzemov. V številnih primerih so po prevzemu zaradi kakovostnega inženirskega kadra, znanja in izkušenj vzpostavili razvojno-raziskovalni center v Sloveniji, kar je praviloma spodbudilo hitrejšo rast prevzetih slovenskih podjetij ob ohranjanju visoke dodane vrednosti. Prav za to pa si prizadevamo v Slovenskem tehnološkem forumu – poslovno in družbeno okolje spremeniti tako, da bi Slovenija postala resnično središče globalnih razvojnih centrov.

Za dosego tega se moramo lotiti drugega sklopa ovir, predvsem povezanih s kompleksnostjo in stalnim spreminjanjem predpisov, (ne)učinkovitimi javnimi storitvami, zapletenimi in dolgotrajnimi postopki. A vse to je rešljivo in cilj uresničljiv, le več poguma, odločnosti in ambicioznosti moramo vsi pokazati.

Evropa si prizadeva za večjo tehnološko suverenost. Ali lahko manjši trgi, kot je Slovenija, v tem procesu odigrajo strateško vlogo?

Tehnološke in digitalne suverenosti, o kateri se v zadnjem času veliko govori v Sloveniji in v Evropi, ne smemo povezovati z velikostjo trga. Tehnološke, informacijske in digitalne rešitve ne poznajo meja, gre za storitve oz. produkte, kjer imamo globalni trg skoraj na dlani.

Sicer zadnjih 10 let govorimo, da se razmere izboljšujejo in v resnici se, ampak medtem ko se nekatere države na tem področju premikajo z nadzvočno hitrostjo, mi debatiramo, ali bi si želeli preskoka s parne lokomotive na dizelsko.

V Sloveniji imamo ogromno znanja s področja informacijskih tehnologij in sistemov, informacijske, kibernetske varnosti, uporabe umetne inteligence – skratka več kot dovolj razlogov, da ima Slovenija pri razvoju tehnološke suverenosti pomembno in strateško vlogo. In drugič, omenim naj, da je ministrstvo za digitalno preobrazbo že oblikovalo delovno skupino za odprto kodo in da smo bili kot predstavniki Slovenskega tehnološkega foruma povabljeni prav zaradi naših znanj in izkušenj.

Katere panoge ali tehnologije bodo po vašem mnenju v prihodnjih petih letih najbolj zaznamovale slovensko startupovsko sceno? Kaj kažejo trendi?

Na digitalno-tehnološkem področju bodo to zagotovo rešitve, povezane z umetno inteligenco in konceptom digitalne suverenosti. V drugih sektorjih pa pričakujem večji poudarek na modelih poslovanja B2C ("business-to-consumer"), na razvoju blagovnih znamk, ki bodo regionalno ali svetovno prepoznavne, na vlaganju v zaščito intelektualne lastnine. Vse to, kar je v lanskem poročilu o razvoju in kakovosti življenja v Sloveniji poudaril tudi UMAR.

Trenutna ureditev v ZDA in Veliki Britaniji je preprosta in privlačnejša za vlagatelje, kompleksnost pravne ureditve v vsaki od 27 držav članic EU pa jih žal odvrača od ustanovitve podjetja pri nas ali v Evropi.

Kot direktorica Tehnološkega foruma sodelujete z državo in gospodarstvom. Ali je regulativno okolje v Sloveniji po vaših izkušnjah dovolj spodbudno za inovacije? Bomo letos morda dočakali uvedbo vitke delniške družbe?

Resni pogovori z ministrstvom za gospodarstvo o uvedbi t. i. vitke delniške družbe so potekali zadnji dve leti, a žal v tem mandatu zakonodajne spremembe očitno ne bo. Zelo aktualna pa je pobuda na ravni EU za vzpostavitev t. i. 28-tega režima. Gre za možnost ustanovitve vseevropske pravne osebe, ki naj bi bila sprejet do konca leta in je po mojem res korak v pravo smer za resnično prave poenostavitve pravil EU, ki bodo končno povečala konkurenčnost in privlačnost EU za podjetja in vlagatelje, da se registrirajo ali ostanejo in poslujejo po vsej Evropi. Danes se velika večina zagonskih podjetij, podjetij s prebojnimi idejami in tistih, ki iščejo nove oz. dodatne vire financiranja, ustanovi zunaj Slovenije in tudi zunaj EU. Trenutna ureditev v ZDA in Veliki Britaniji je preprosta in privlačnejša za vlagatelje, kompleksnost pravne ureditve v vsaki od 27 držav članic EU pa jih žal odvrača od ustanovitve podjetja pri nas ali v Evropi.

Zato smo svoje aktivnosti usmerili v podporo predlogu na ravni EU, ki naj bi ga Evropska komisija predstavila marca letos.

Aktivni niste le v podjetništvu, temveč tudi v Združenju Evropa Donna.

Od lani svoj prosti čas namenjam tudi delovanju v Združenju Europa Donna Slovenija, in sicer kot bolnica z osebno izkušnjo raka dojke in raka rodil. Za menoj je deset let soočanj z diagnozo, kirurškega in podpornega zdravljenja in terapij, predvsem pa vrnitve v čim bolj normalno življenje.

To je pravzaprav najtežje, saj se po mesecih zdravljenja kar nenadoma znajdeš sam s seboj, z utrujenim telesom, z res dobesedno prazno glavo (oz. možgansko meglo, kot se temu stanju uradno reče) in vprašanjem, kaj pa zdaj. Potrebuješ res veliko volje in discipline, da premagaš številne izzive, ki ostanejo, še zlasti težko pa se je vrniti na delo. Sama sem se po prvi bolezni odločila (kar pogumno), da grem na samostojno podjetniško pot, ki je bila po svoje zahtevna, po drugi strani pa mi je dala dovolj svobode. In končno sem postala gospodarica svojega koledarja, kar je neprecenljivo!

Barbara Krajnc se je po bolezni pogumno odločila za samostojno podjetniško pot. Osebni arhiv

Vse od pandemije ste dejavni tudi v skupnosti podatkovnega projekta Sledilnik COVID-19, ki je postal referenčna točka za spremljanje epidemioloških podatkov. Bi bilo mogoče model Sledilnika prenesti tudi na druga področja, denimo na sistematično spremljanje čakalnih dob v zdravstvu ali porabe javnih sredstev?

Projekt Sledilnik COVID-19 je nastal v res zelo zahtevnih in posebnih časih, ki jih večina izmed nas še nikoli ni izkusila, in najbrž si želimo, da se to ne ponovi. Sama sem se ekipi pridružila proti koncu leta 2020 in bila odgovorna za ustvarjanje vsebin in komuniciranje. Če ste nam npr. sledili na družbenih omrežjih, ko smo dnevno objavljali podatke in jih ljudem poskušali razumljivo razložiti, potem ste zagotovo brali katero od mojih objav.

V Sloveniji imamo ogromno znanja s področja informacijskih tehnologij in sistemov, informacijske, kibernetske varnosti, uporabe umetne inteligence – skratka več kot dovolj razlogov, da ima Slovenija pri razvoju tehnološke suverenosti pomembno in strateško vlogo.

Odprti podatki, še zlasti javni, so danes zlati standard in projekt Sledilnik je še en dokaz o pomenu odprtih podatkov, kjer gre za platformo za iskanje zdravnikov na primarni ravni. Ko smo prvič dobili te podatke, jih analizirali in objavili v obliki, prijazni uporabniku, so se pokazale številne napake in netočnosti, ki jih morda na prvi pogled ne vidimo, ne opazimo. Le z veliko truda predane ekipe smo podatke prečistili, jih popravljali in odpravljali napake. Kot ekipa prostovoljcev, ki delujemo v tej skupnosti, smo na opravljeno delo ponosni, predvsem pa smo postavili ogledalo vsem, zlasti javnim institucijam, in vpeljali primer prakse, kako delati s podatki in zakaj so tako pomembni. Če jih imamo skrite v predalu, niso vredni nič, če jih znamo uporabiti, pa postanejo neprecenljivi.

Kaj vas je sicer pritegnilo v tehnološke vode – je šlo za zavestno karierno odločitev, naključje ali preplet osebnih interesov in priložnosti?

Kariera je kot startup, če ostaneva pri tej primerjavi. Imaš idejo, željo, kaj bi rad delal, iščeš, najdeš, preizkusiš priložnost in na koncu ti ali uspe ali pa ne. Pomembno je potem iti naprej. Ko pogledam svojo karierno pot, sem pravzaprav gradila startup z imenom Barbara – korak naprej, korak nazaj, levo, desno, z uspehi in padci.

Moj zadnji karierni korak, vstop v tehnološke vode, je bil splet naključij in dejstva, da sem se znašla ob pravem času na pravem mestu. Predvsem pa je bila to priložnost, ki sem jo hitro prepoznala in sprejela. Priznam, da sem se pogumno podala v te vode (z nasmeškom pove, da zna res dobro plavati, op. a.) in se na začetku veliko učila, brala, spraševala. Ker se nikoli nisem izogibala novim izzivom, je bilo vse skupaj lažje.

Zelo pa cenim tudi ljudi v združenju Slovenski tehnološki forum, ki so me sprejeli in mi zaupali, še vedno pa se drug od drugega tudi učimo. Danes, po slabih treh letih, smo res uigrana ekipa in užitek je delati v takem okolju.

Ali kot voditeljica v tehnološkem in poslovnem okolju menite, da se ženske na vodilnih položajih še vedno spoprijemajo z dodatnimi izzivi v primerjavi z moškimi?

Na začetku kariere sem verjela, da moram vedeti več kot sodelavci, kolegi, da se bom le tako lahko dokazala, pokazala, kaj znam in zmorem. No, pa sem ugotovila, da to ne bo šlo, dan ima samo 24 ur in da mi bo časa in energije preprosto zmanjkalo. Morebitni manko znanja in izkušenj lahko nadomestiš tudi z radovednostjo, zagnanostjo pri delu in vedno, ampak res vedno izkazano pripravljenostjo pomagati kolegom, reševati probleme, krizne primere. Tako se razvijaš kot osebnost in spoznaš, iz kakšnega testa si, spoznajo pa te tudi drugi in vedo, kaj od tebe pričakovati.

Še ena modrost, ki jo slabo upoštevamo, pa je, da se ne bi smeli večno primerjati z drugimi. To vidim kot bolj slabo tolažbo in z njo si res ne delamo velike usluge. Raje kot z drugimi se ukvarjajmo sami s seboj, premislimo, česa se še lahko naučimo, kaj vse nas še zanima, v čem smo edinstvenosti, katera znanja in izkušnje imamo, ki jih drugi nimajo. In po vsem tem nas bodo ljudje cenili kot nepogrešljiv člen v ekipi.