Leto 2025 je razočaralo - direktorica GZS Vesna Nahtigal

Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) za leto 2026 napoveduje 2,4-odstotno gospodarsko rast, a ob tem opozarja, da bo ta v pomembni meri posledica nizke primerjalne osnove iz leta 2025. Generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal je na novinarski konferenci poudarila, da Slovenija že drugo leto zapored ne dosega pričakovane rasti med 2 in 2,5 odstotka, kar bi bilo po oceni zbornice bližje dolgoletnemu povprečju.

Leto 2025 je po njenih besedah razočaralo: ocene na začetku leta so bile nad dvema odstotkoma, končna rast pa naj bi bila približno pol nižja, blizu odstotka. Ob tem je izpostavila, da naj bi rast v EU-27 dosegla okoli 1,3 odstotka, s čimer bi evropsko povprečje preseglo slovensko rast. Kaj analitiki napovedujejo Sloveniji, lahko preberete tu. 

GZS: brez spremembe odnosa do gospodarstva ne bo višje produktivnosti

Nahtigal je poudarila, da Slovenija za preboj v produktivnosti in dodani vrednosti potrebuje "spremembo odnosa do gospodarstva, podjetništva, podjetij in zaposlenih" ter nov gospodarski razvojni program na ravni države. Po njenem ta program ne bi smel temeljiti na manjših popravkih poslovnega okolja, temveč na ključnih ukrepih s sistemskim vplivom na razvoj panog. Politične stranke je pozvala, naj predloge iz programa GZS Made in Slovenia 2035 vključijo v svoje programe in kasneje tudi v koalicijsko pogodbo prihodnje vlade.

GZS obenem opozarja na vse večjo polarizacijo med podjetji in zaposlenimi v javnem prostoru. Nahtigal meni, da del politike gospodarstvo pogosto prikazuje kot škodljivo za delavce, medtem ko so prav podjetja z zaposlenimi tista, ki ustvarjajo delovna mesta, dodano vrednost, plače ter prispevke za pokojnine in socialne storitve.

Očitki vladi: obremenitve dela, prispevki in napoved minimalne plače

GZS vladi očita, da je kljub nekaterim manjšim pozitivnim ukrepom dodatno obremenila tako zaposlene kot podjetja in s tem zmanjšala konkurenčnost. Med primeri navaja uvedbo prispevka za dolgotrajno oskrbo, pri katerem po izračunih zbornice državljani nekatere storitve financirajo celo dvojno. Izpostavili so tudi uvedbo obveznega zimskega regresa brez ustreznega socialnega dialoga in tik pred zaključkom poslovnega leta, ter napoved dviga minimalne plače za 2026 "prek vseh razumnih meja".

Bloomberg Adria

 

Glavni izvršni direktor GZS Mitja Gorenšček je posebej opozoril na javno napoved ministra za delo, da bi minimalna plača od 1. januarja 2026 znašala tisoč evrov neto, in to mimo socialnega dialoga. Gorenšček je poudaril, da so se po podatkih ministrstva minimalni življenjski stroški v zadnjih treh letih povečali za 18 odstotkov, inflacija za okoli 17,5 odstotka, minimalna plača pa se je v tem času že dvignila za 18,9 odstotka – zato po oceni zbornice ni podlage za "skokovit" dodatni dvig.

Po njihovih izračunih bi +16,44-odstotni dvig bruto minimalne plače presegel zmožnosti velikega števila podjetij, hkrati pa bi minimalna plača kot izhodišče plačne strukture sprožila pritisk na dvig drugih plač, povečala uravnilovko in povzročila motnje v gospodarstvu, vključno z ogrožanjem delovnih mest v podjetjih, ki so v težavah.

Zbornica zato podpira letno usklajevanje minimalne plače, vendar predlaga, da se vezava izvede na letno inflacijo oziroma objektivno formulo na podlagi uradnih podatkov SURS. Podprli so tudi idejo, da bi bilo treba spremeniti zakon o minimalni plači, tako da bi podjetja novo višino poznala že v času načrtovanja poslovanja, ne šele januarja za tekoče leto.

Gorenšček je ob tem opozoril še na povečanje davčne in prispevčne obremenitve dela: v obdobju 2023–2026 naj bi se skupna obremenitev povečala za 3,2 odstotne točke. Po oceni zbornice so bili zaposleni z minimalno plačo med najbolj prizadetimi, saj naj bi zaradi davkov in prispevkov (vključno z dodatkom za dolgotrajno oskrbo) v treh letih izgubili približno 2.100 evrov neto.

Kaj GZS napoveduje za letos?

Za leto 2026 zbornica pričakuje, da bo rast podprta z rastjo potrošnje gospodinjstev, države, investicij in izvoza, pri čemer naj bi pomembno vlogo igrale investicije v gradbeništvu. Glavni ekonomist in vodja analitske službe GZS Bojan Ivanc ocenjuje, da se bo industrijska proizvodnja okrepila za okoli 2,8 odstotka, najvišjo rast realne dodane vrednosti med storitvami pa naj bi beležili gradbeništvo, transport ter znanje-intenzivne storitve (načrtovanje, IT, svetovanje). Rast pričakujejo tudi v zdravstvu in socialnem varstvu zaradi staranja prebivalstva in financiranja dolgotrajne oskrbe.

GZS se sklicuje tudi na opozorila mednarodnih in domačih institucij o zmanjšanju konkurenčnosti slovenskega gospodarstva, zlasti pri poslovnem okolju in učinkovitosti države. Omenjajo tudi opozorila glede rasti javne porabe, posebej za plače in prejemke ter morebitna tveganja neskladnosti proračuna z evropskimi fiskalnimi pravili.