Sandi Kovačević: Vsekakor obstaja trg za luksuzni turizem

Sandi Kovačević je bil dolga leta gonilna sila ljubljanskega hotela Cubo, zdaj pa je menedžer konjeniškega posestva Pule na Dolenjskem, ki je sicer v lasti Jožeta Anderliča, v zadnjih časih znanega predvsem kot investitorja v ljubljanski luksuzni stanovanjski kompleks Schellenburg.

Kovačević je kritičen do visokih cen v turizmu, če te niso podprte z vsebino in kakovostjo. V pogovoru za oddajo Zoom in na Bloomberg Adria TV je govoril o pomenu usposobljenosti kadra in kakovosti turistične infrastrukture. Kritičen je tudi do odnosa.

Kako ocenjujete konkurenčnost slovenskega turizma, so cene previsoke?

Slovenski turizem je konkurenčen po naravnih danostih, raznolikosti doživetij in varnosti, a je cenovna konkurenčnost vse večji izziv. Cene v določenih segmentih, zlasti namestitvenih, pogosto presegajo pričakovanja glede na kakovost storitve, usposobljenost kadra ali infrastrukture.

Gosti so vse bolj cenovno občutljivi, zato mora višja cena upravičiti tudi višjo dodano vrednost in kakovost. Turist danes išče vrednost za denar. Cena sama po sebi ni problematična, dokler je podprta z visoko ravnijo storitve, izkušnjo in avtentičnostjo. Pri tem še vedno obstajajo rezerve.

Kaj pa v soseščini, namestitve na Hrvaškem so res drage, saj za mobilno hiško za 10 dni lahko odštejete tudi 3 ali 4 tisoč evrov, za luksuzne namestitve pa za ta čas tudi več deset tisoč evrov?

Res je, Hrvaška beleži močno rast cen, predvsem zaradi velikega povpraševanja in omejene ponudbe v visoki sezoni. Cene mobilnih hišk in apartmajev so šle močno navzgor, zelo nesorazmerno glede na kakovost.

Podobno kot v Sloveniji je ključno vprašanje, ali visoka cena sledi tudi visoki kakovosti – pogosto ni tako. Hrvaška izkorišča svojo izjemno obalo in sezonsko privlačnost, kar se odraža v cenah. Vendar tudi tam opažamo vedno več kritik, če cena ni podprta z vsebino. Za tak denar prodajati le morje in sonce lahko dolgoročno vpliva na zadovoljstvo in v kriznih časih povzroči prevelik upad.

Imamo na drugi strani dovolj premožnih posameznikov, da bodo turistične destinacije z višjo dodano vrednostjo zasedene, tako v Sloveniji kot v drugih državah?

Da, vsekakor obstaja trg za turistične produkte z višjo dodano vrednostjo, tako doma kot v tujini. Vendar so ti segmenti zahtevni, pričakujejo vrhunsko storitev, personalizacijo in trajnostne pristope.

Butični in luksuzni turizem nista množična, a ustvarjata večjo gospodarsko vrednost z manjšim pritiskom na okolje in infrastrukturo. Ključ pa je v diferenciranju, ne moremo vsi ciljati na premium segment, a tam, kjer to počnemo, mora biti izvedba brezkompromisna.

Posnetek zaslona

 

Veliko govorimo o zviševanju dodane vrednosti v turizmu. Kako v turizem privabiti zasebne investitorje? Je interes ali je povračilo vložka predolgo, da bi bile tovrstne investicije zanimive?

Zasebne investitorje je mogoče privabiti z jasno strategijo, stabilnim poslovnim okoljem in olajšanim umeščanjem projektov v prostor. V Sloveniji je postala težava, da se z vsako novo vlado politika poslovanja obrne za 100 odstotkov, zato nam vsi investitorji tudi bežijo.

Povračilo naložb v turizmu je pogosto dolgotrajnejše kot v drugih panogah, zato so ključni spodbudni ukrepi, na primer ugodna davčna politika, javno-zasebna partnerstva, evropska sredstva, pa tudi dolgoročna predvidljivost, kar pa je v naši politiki zelo nestabilno, če vzamemo kako zelo se je spremenila naša politika v obdobju zadnjih 15 let, kolikor je vračilo donosa v naši industriji.

Zasebni investitorji potrebujejo predvidljivo okolje, in predvsem hitrejše postopke. Upravno-administrativni postopki so predolgi in nepredvidljivi. Težko čakamo na gradbena dovoljenja dve leti in več, kdo lahko danes zagotovi sredstva brez donosa za dve leti. Pa še pri tem ni nobenih zagotovil, da bodo postopki uspešno zaključeni. 

Za primer bi navedel smučišče Kanin, kjer imamo investitorja, ki predolgo čaka na odločitev s kakšnim modelom ali pod kakšnimi pogoji bo vstopil v investicijo izgradnje smučišča, kar bi moralo biti v nacionalnem interesu, da se čim prej začne.

Turizem je kapitalsko intenzivna panoga z dolgoročnim povračilom, zato mora biti poslovni model zelo dobro premišljen. Kjer obstaja sinergija z lokalnim okoljem, pristna zgodba in trajnostna naravnanost, tam je tudi interes.

Bloomberg Businessweek Adria

 

Je možno privabiti tuje investitorje?

Da, vendar Slovenija potrebuje bolj proaktivno investicijsko politiko v turizmu. Pomembna sta profesionalno upravljanje destinacij in odprta komunikacija z vlagatelji. Tuje investitorje zanimajo predvsem projekti z jasnim poslovnim modelom, možnostjo celoletnega obratovanja in prepoznavno zgodbo.

Znati moramo jasno povedati, kaj ponujamo. Tuj investitor išče stabilnost, pa tudi partnerja na terenu, to je lokalno skupnost, ki stoji za projektom. Transparentnost in profesionalizem sta ključna. V zadnjih letih zanimanje obstaja, a pogosto trčimo ob administrativne ovire in prepočasne postopke.

Kakšno je vaše mnenje o državnem lastništvu hotelov, koncentraciji v državni družbi, kot to vidimo pri nas, je to prava pot, sploh, če imamo hotele, ki že 30 let niso bili prenovljeni?

Državno lastništvo ni nujno slabo, če je upravljanje profesionalno, poslovno usmerjeno in ne podrejeno političnim interesom. Težava nastane, ko se investicije odlašajo, objekti pa stagnirajo. Na žalost smo se v Sloveniji naučili, da država ni dober gospodar. Nikakor ne zagovarjam, da bi morali razprodati hotele v državni lasti,  morale pa bi jih upravljati izjemne verige.

Koncentracija v eni državni družbi je lahko smiselna zaradi sinergij in usklajenega razvoja, a brez kakovostnega upravljanja postane breme. Ključno je, da se jasno definira, kaj je vloga države – lastnik, upravljavec ali zgolj regulator.

Depositphotos

 

Kakšna bi morala biti vloga države pri razvoju turizma?

Država naj bo predvsem strateški usmerjevalec, ki ustvarja pogoje za uspešen razvoj, preko zakonodaje, prostorskega načrtovanja, podpore inovacijam, izobraževanja in promocije. Namesto operativnega upravljanja hotelov naj podpira butične iniciative, razvoj produktov zaradi katerih bi turisti želeli obiskati Slovenijo in trajnostne projekte.

Kako vi vidite butičnost turizma?

Butični turizem temelji na avtentičnosti, osebnem pristopu, lokalni identiteti in trajnosti. To pomeni manjše nastanitve, unikatna doživetja in tesno povezavo z lokalnim okoljem. Slovenija ima tu velik potencial, zlasti na podeželju, v vinskih regijah, zdraviliščih in z gorsko ponudbo. Vendar butičnost ne pomeni nujno luksuza – pomeni kakovost in edinstvenost.

Kaj pa trajnostni vidik, ga dovolj razvijamo?

V zadnjih letih je bilo narejenih več pomembnih korakov, Zelena shema slovenskega turizma, trajnostne destinacije, vendar je prostor za izboljšave. Trajnost ni samo okolje, temveč tudi socialna in ekonomska dimenzija: vključevanje lokalne skupnosti, pravično plačilo zaposlenih, razpršitev turističnih tokov. Potrebujemo več konkretnih ukrepov in manj deklarativnih zavez.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar