Matjaž Han: 'Brez jedrske energije v Sloveniji ne bo šlo'

Svetovno gospodarstvo se ohlaja, tudi obeti za Slovenijo niso rožnati. Slovensko gospodarstvo naj bi bilo vseeno dobro pripravljeno na morebitno krizo ter na izzive zelene in digitalne preobrazbe. Enako velja za turizem, ki bi lahko že letos okreval na raven iz predpandemskega leta 2019. Pomembno vlogo pri razvoju in internacionalizaciji slovenskega gospodarstva ter turizma igrajo uspešni slovenski športniki. O izzivih Slovenije na omenjenih področjih smo se pogovarjali z ministrom za gospodarstvo, turizem in šport Matjažem Hanom.

Spoštovani minister, hvala za vaš čas. Najprej bi odprl temo slovenskega gospodarstva. Lek oziroma Sandoz bo gradil nov proizvodni obrat v Lendavi. Medtem je Magna zaprla proizvodnjo v Hočah, Talum je ugasnil večino aluminijskih peči. V kakšnem stanju je slovensko gospodarstvo? Je še katero drugo veliko podjetje v Sloveniji v škripcih?

Kot ministru za gospodarstvo mi je jasno, da so v gospodarstvu tudi cikli, vzponi in padci. Slovensko gospodarstvo seveda ni imuno na vse globalne probleme, od energetske krize do vojne v Ukrajini. Je pa v boljši kondiciji, kot je bilo leta 2008. Je bolj robustno, podatki kažejo, da ni prezadolženo.

Magnina lakirnica se zaenkrat poslavlja iz Slovenije, čeprav Magna še vedno ohranja svoje načrte in določen del dejavnosti v Sloveniji. Ne bom rekel, da smo bili presenečeni, saj Magna nikoli ni zaživela tako, kot smo pričakovali. Dogovorili smo se, da bodo izpolnili vse pogodbene obveznosti, kar pomeni, da bo Magna tudi vrnila denar, ki ga je dobila od države. Od dobrih sto ljudi, ki so bili tam zaposleni, jih bodo nekaj dali na čakanje, nekaj prezaposlili. Povpraševanje po delavcih v Sloveniji je tako visoko, da mislim, da bodo odpuščeni delavci hitro dobili novo priložnost. Magna pa bo morda ponovno vzpostavila proizvodnjo v Sloveniji, ko bodo časi boljši.

Pri Talumu smo bili na sestanku zaradi energetske krize. Že v zadnjih nekaj letih so se ugašale peči za izdelavo primarnega aluminija. Sedaj so prišli do situacije, ko imajo okoli 200 presežnih delavcev. Dogovorili so se, da bodo po mehki varianti odpustili ljudi, ki so dve leti pred upokojitvijo. Dobili bodo tudi poštene odpravnine – tak je dogovor s sindikati. 60 ljudi pa bodo prezaposlili znotraj podjetja. S tem bo Talum še naprej uspešno podjetje, zaposloval bo več kot 1.200 ljudi, dobil je nove programe, ki bodo omogočali višjo dodano vrednost. Zadovoljen sem, da je uprava pravočasno in realno ocenila situacijo.

Glede Leka in Sandoza pa sem vesel, da smo jim uspeli predstaviti Slovenijo v dobri luči, da so se odločili za 400-milijonsko investicijo v Lendavi, kjer bo 300 novih delovnih mest z visoko dodano vrednostjo. Za to ne bo potreben noben nov zakon, kot je bilo pri Magni, saj je objekt že umeščen v prostor oziroma na obstoječih zemljiščih Leka.

Ko hodimo po Sloveniji, opažam, da se postavlja na noge veliko novih, manjših proizvodenj, ki iščejo delavce, tako da je bilanca ponudbe in povpraševanja po delavcih absolutno v plus ljudem, ki lahko hitro pridejo do novih služb. Tudi podjetje Palfinger išče novo lokacijo v okolici Slovenske Bistrice, tako da lahko rečem, da imamo ta trenutek v slovenskem gospodarstvu več pozitivnih kot negativnih zgodb.

Omenili ste, da je trg dela močan, povpraševanje po delavcih visoko, likvidnost podjetij je dobra. Se pa v Združenih državah Amerike (ZDA) in v Švici dogajajo pretresi v bančnem sektorju. Vas skrbi, da bi lahko to povzročilo tudi kreditni krč v Sloveniji, ki bi zavrl razvoj?

Leta 2008 ni tako oddaljeno, da se ne bi spomnili padca banke Lehman Brothers. Celotni finančni trgi so se stresli. V Sloveniji je bila težava, da je takrat potekala tajkunska privatizacija, v kateri so firme s krediti kupovali posamezniki. Kreditne linije so se nato ustavile in kar nekaj podjetij je šlo v stečaj, od gradbenih in tako naprej. Dobro se spomnim, kaj pomeni, ko se bančni sistem sesuje.

Na ministrstvu spremljamo situacijo. Zadovoljen sem, da so v ZDA in Švici odreagirali relativno hitro. Ta trenutek ne vidimo grožnje, da bi se kriza prelila po celotnem sektorju. Borze so zanihale, ampak po pogovorih z direktorji naših bank je njihovo poslovanje stabilno, gospodarstvo pa ni ogroženo.

Nekoliko ga še vedno ogrožajo visoke cene energije. Povpraševanja po vladnih subvencijah je bilo manj od razpoložljivih sredstev, Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) pa pravi, da nočejo subvencij, ampak konkurenčne pogoje. Kako jim odgovarjate?

Cene elektrike in plina so še vedno težava, čeprav bistveno manjša kot lani novembra, ko se nismo spraševali samo o ceni, ampak o tem, ali bomo imeli v Evropi in Sloveniji sploh dovolj elektrike in plina. Pol leta kasneje ugotavljamo, da so plinohrami v Evropi polni, kar je tudi dober znak za naslednjo zimo. Malo nam je pomagala tudi blaga zima, zaradi katere ni bilo tako visoke porabe. Umirili so se tudi borzni špekulanti, cene energije pa posledično padajo.

Naše ministrstvo je s subvencioniranjem povišanih stroškov elektrike in plina pomagalo gospodarstvu lani in v tem letu. Del gospodarstva se je dobro pripravil in nimajo težav s stroški za elektriko in plin, imamo pa še kar nekaj težav, ki jih je treba rešiti.

Podaljšati moramo regulacijo cen za mala in srednja podjetja do konca leta. Dogovoritise moramo, kaj bomo naredili glede energetsko intenzivnih podjetij, ki zaradi visokih cen niso v konkurenčnem položaju v primerjavi s konkurenti iz tujine. Verjamem, da nam bo na koncu uspelo. Ima pa država samo en finančni žakelj, ki ga polni gospodarstvo; naša naloga je, da modro transformirano ta denar na način, da bo služil tudi slovenskemu gospodarstvu.

Je na mizi regulacija cen tudi za velike odjemalce?

Zahteve gospodarstva so takšne. Glede ukrepov imata pomembno besedo tudi ministrstvo za podnebje, okolje in energijo ter ministrstvo za finance. Bomo videli, ali lahko na koncu individualno pristopimo k reševanju posameznih težavnih podjetij.

Gospodarstvo delno tudi samo rešuje svoj energetski problem, na primer z lastnimi sončnimi elektrarnami in samooskrbo. Na GZS poudarjajo, da se jim zdi izgradnja drugega bloka jedrske elektrarne Krško (NUK 2) ključna za energetsko samozadostnost Slovenije, minister za podnebje, okolje in energijo Bojan Kumer pa glede na izjave za medije ni več naklonjen projektu. Boste kot gospodarski minister vztrajali, da se izvede posvetovalni referendum o gradnji NUK 2, kar je tudi koalicijska zaveza?

Niti približno si ne predstavljam, da imam toliko znanja o energetiki, kot ga imata premier Robert Golob in minister Kumer. Vem pa eno stvar: Brez jedrske energije v Sloveniji ne bo šlo. Vlada mora napeti vse sile, da se postopki čim prej izpeljejo. Glede na to, da je po taksonomiji Evropskega parlamenta jedrska energija zelena, ne vidim težave, sploh če spremljamo še države po Evropi in svetu, kako so začele umeščati jedrske objekte v prostor.

Časovnica je pomembna, ampak brez referenduma ne bo šlo. Ko pride do njega, bom zagovornik, da potrebujemo jedrsko energijo. To ni stvar političnega prestiža, ampak realna ocena, da bo Slovenija brez obnovljivih virov in jedrske energije preveč odvisna od uvoza. In v zadnjem letu smo videli, kaj lahko naredijo špekulanti na borzah – da smo lahko naenkrat brez elektrike ali se ta prodaja po takšnih cenah, da si je podjetja in gospodinjstva ne morejo privoščiti. Sem za to, da se pospeši postopek gradnje drugega bloka jedrske elektrarne Krško.

Lahko pričakujemo referendum še letos?

Prehitro je reči. Moj politični občutek mi pravi, da bodo ljudje prepoznali pomen tega projekta in ga podprli, ko do referenduma pride. Vsi namreč razumemo, da brez elektrike ne moremo živeti; prav tako pa smo videli, kaj se lahko zgodi s ceno elektrike na borzah.

Slovenija je druga najbolj industrializirana država v Evropski uniji (EU) po deležu bruto domačega proizvoda (BDP). Dogaja se zelena in digitalna preobrazba gospodarstva. Ali bi se moralo slovensko gospodarstvo preobraziti tudi širše, narediti premik od težke industrije v panoge z višjo dodano vrednostjo?

Rekel bom samo to: Polna usta so nas, politikov, glede zelene in digitalne preobrazbe. Uspešni podjetniki in podjetja z vizijo delajo to preobrazbo sami, ker se zavedajo sodobnih izzivov – od višanja konkurenčnosti in dodane vrednosti do težave pri delovni sili. Proces razvoja podjetnike spodbuja in sili, da se modernizirajo.

Zadovoljen sem, ko na obiskih po Sloveniji ugotavljam, da podjetja sama delajo to preobrazbo. Naloga države pa je, da jim postavimo dobre pogoje – pri umeščanju v prostor, s subvencijami, z razpisi za digitalizacijo in robotizacijo ter trajnostne tehnologije. Podjetja pa bi to počela tudi brez pomoči države.

Podjetniki opozarjajo, da razvoj v Sloveniji zavirata davčno okolje in pomanjkanje kadra. V vladi ste za letos napovedali davčno reformo. Zanima me, kaj lahko pričakujemo. Komunikacija različnih predstavnikov vlade si je namreč včasih nasprotujoča, kar v poslovno okolje vnaša negotovost.

Davčna politika je pomembna, zato je treba biti previden pri komunikaciji. Vseskozi ponavljam, da v Sloveniji prevečkrat spreminjamo davčno zakonodajo – včasih zaradi ideologije, včasih ker se nam mogoče kakšna stvar zalomi in začnemo spreminjati davčno ureditev.

Mislim, da je treba doseči dober družbeni dogovor med vsemi, ki imajo to državo radi in bi radi živeli v socialni, razviti in napredni državi. Ko bomo to dosegli, pa moramo zakonodajo "zabetonirati"' za vsaj 15 let, da bomo gospodarstvo in državljani vedeli, kaj lahko pričakujemo.

Kot minister za gospodarstvo s svojo komunikacijo ne želim preveč razburjati, bom pa v zaprtih prostorih povedal svoje mnenje, ko bom imel na papirju črno na belem, v katero smer gre davčna zakonodaja. Vsi pa vemo, da so plače v Sloveniji preveč obdavčene, na drugi strani pa obstaja prostor za dodatno obdavčitev – na primer premoženja.

Zavzemate se tudi za pohitritev postopkov za zaposlovanje tujih strokovnjakov. Kako daleč je zakonodaja?

Čakalne vrste na upravnih enotah so predolge, zato je treba zagotoviti več kadra, ki bo hitreje obdeloval vloge, po drugi strani pa spremeniti sistem tako, da delavcu iz tujine takoj omogočimo možnost za delo, delodajalec pa ima nato šest mesecev časa, da uredi vse papirje.

Kot socialni demokrat dodajam, da nikoli ne smemo ljudi, ki jih pripeljemo v Slovenijo, izkoriščati ali jim ne nuditi pogojev za dostojno življenje. Vsi ljudje smo enaki in ta pravila za tujce ne smejo biti drugačna.

Glede delovnih mest z visoko dodano vrednostjo imamo na ministrstvu osnutek zakona o spodbudah za razvojna delovna mesta. Imamo ekipo, ki zakon pili. Ko bo osnutek dokončno pripravljen, ga bomo predstavili vsem partnerjem, nato pa spravili skozi vladno proceduro.

So subvencije za razvojna delovna mesta še vedno v igri?

Da, ampak bomo videli. Če bomo vprašanje razvojnih kadrov rešili z davčno zakonodajo, lahko takoj umaknemo predvideni ukrep oziroma zakon. Tukaj ni pomembno, kateri minister bo to uredil, si pripisal zasluge in bo zaradi tega bolj priljubljen. Zame je ključno, da to vprašanje uredimo – in to skupaj kot vlada.

Drugo večje področje, ki spada pod vaš resor, je turizem. Kaj pričakujete glede letošnje pomladansko-poletne turistične sezone v Sloveniji, tudi v luči podražitev na Hrvaškem? Pričakujete, da bodo Slovenci letos v večji meri dopustovali doma?

Po podatkih, ki jih imamo, bi se lahko letos na področju turizma vrnili na raven rekordnega leta 2019. Verjamem, da bodo menedžerske ekipe v turistični branži znale prepoznati tudi to, da se Hrvaška draži, in da bomo pri nas zadržali ljudi, ki potujejo iz Evrope na Hrvaško.

Sem optimist glede turizma, tudi ker smo v zadnjem obdobju turizmu namenili veliko investicijskih sredstev. 69 milijonov evrov smo razpisali za dvig nivoja nastanitvene ponudbe, ki si ga gosti zaslužijo. Tudi za gorski turizem smo v lanskem letu izvedli razpis za več kot 60 milijonov evrov, da bi turizem v gorskih središčih deloval 365 dni na leto, ne samo pozimi.

Tisti, ki večkrat obiščemo tudi tujino, vemo, da živimo v enem najlepših delov sveta. Zdi se mi, da se Slovenci tega včasih premalo zavedamo. Turistični boni, ki jih je prejšnja vlada sprejela – in tu jim dajem pohvalo –, so nam omogočili, da smo bolje spoznali Slovenijo, ki ni samo Bled in Piran.

Ali tudi vi razmišljate o turističnih bonih za letošnjo sezono? Po eni strani pomagajo ljudem pri soočanju z draginjo, po drugi strani pa prilivajo olje na ogenj inflacije, saj ponudniki zaradi bonov dražijo storitve.

Mislim, da je bil ukrep fantastičen, ampak to so bili drugi časi. Zaradi covida-19 je morala vlada takrat rešiti slovenski turizem in ga tudi je. Denarja za takšen ukrep sedaj ni, se mi pa zdi, da je bilo veliko dela narejenega že s tem, da smo v koronskem obdobju obdržali delujoč turizem, državljani pa smo obenem bolje spoznali Slovenijo.

Kako pa vidite prihodnost Sava hotelov? Menite, da bi morali ostati v državni lasti?

V zadnjih 20 do 30 letih smo v Sloveniji prodali kar nekaj podjetij in videli, da smo z nekaterimi prodajami storili napako. Zdi se mi, da v javnosti obstaja občutek, da ne smemo razprodati celotne države. Zato nadaljujemo z idejo, ki je predvidena tudi v strategiji razvoja turizma, da hotelske nepremičnine ostanejo v slovenskih rokah. Smo pa pripravljeni na to, da mogoče upravljanje ponudimo specialistom, ki se s tem profesionalno, dobro ukvarjajo in poznajo to branžo. To bi moral narediti tudi Slovenski državni holding (SDH) in upam, da se s tem ukvarjajo.

Z vidika turizma in širšega gospodarstva je pomembna tudi letalska povezljivost. Z ministrstvom za infrastrukturo uvajate subvencije za letalske prevoznike. Kaj pa nova nacionalna letalska družba? Je ideja na mizi, je realna?

Imamo težavo, ker nimamo svojega letalskega prevoznika. Okoliška letališča so nas prehitela po prometu, glede povezljivosti smo v zelo slabem položaju. Zato smo takoj začeli razmišljati, kaj bi naredili. Odločili smo se, da z ministrstvom za infrastrukturo pripravimo zakon, na podlagi katerega bomo subvencionirali letalske povezave. Skupaj z infrastrukturnim ministrstvom smo določili letalske linije, pomembne za gospodarstvo in turizem, ki bi jih sofinancirali; sedaj bo sledil razpis. S 5,6 milijona evrov na leto bomo zagotovo postali bolj zanimivi za letalske prevoznike.

Istočasno pripravljamo analize, kaj bi pomenilo, da država ustanovi letalskega prevoznika. To je dolgotrajen postopek, ker moramo dobiti tudi dovoljenje Evropske komisije, postopek pa traja vsaj leto dni. Preden sprejmemo odločitev, moramo imeti vse jasno napisano na papirju, že sedaj pa vemo, da glede na velikost to ne bo podjetje, ki ga država ne bi mogla finančno podpirati.

To pa ne velja samo za letalski promet, pri nas tudi potniški – avtobusni in železniški – promet nima ekonomske logike, če ga država ne subvencionira. Z boljšimi letalskimi povezavami bomo v Slovenijo privabili več turistov, naši ljudje in gospodarstvo pa tudi potrebujejo povezavo s svetom. Kot rečeno, pa je za to najprej potrebna resna analiza.

Na gospodarskem ministrstvu ste se odločili okrepiti gospodarsko in turistično povezavo z ZDA. Slovenska turistična organizacija (STO) bo prek košarkarskega kluba Dallas Mavericks, v katerem igra Luka Dončić, ameriškim gostom promoviralo Slovenijo kot turistično destinacijo. Pogodba je sklenjena za dve leti, namera je vložiti 1,3 milijone evre v petih letih. Kaj si obetate od tega sodelovanja, od gospodarske delegacije, ki bo obiskala konferenco, in naložbe za promocijo Slovenije v ZDA?

Upam si trditi, da je sinergija med gospodarstvom, turizmom in športom velika. Slovenija se je v zadnjih 30 letih dokazala kot eden najbolj športnih narodov na svetu. Smo v samem vrhu, če pogledamo število uspehov glede na število prebivalcev, in športniki so eni najboljših ambasadorjev Slovenije. Država jim je v preteklosti namenjala premalo veljave.

Slovenci smo tudi odlični organizatorji mednarodnih tekmovanj, to smo večkrat dokazali. Kar koli smo do sedaj organizirali, je bilo na najvišjem nivoju. To velja tudi za organizacijo svetovnega prvenstva v nordijskem smučanju – kljub zapletom s cenovno politiko kart.

Obenem morajo ministrstva in vlada odpirati vrata na trge za naša podjetja – ne samo v Evropi, ampak tudi na drugih celinah, kot so ZDA. V Dallasu imamo veliko priložnost. Imamo Luko Dončića, ki je svetovna zvezda in je pripravljen pomagati Sloveniji. Zato smo se odločili, da bo Dončić – poleg Tadeja Pogačarja, Primoža Rogliča in ostalih zvezdnikov – eden od ambasadorjev Slovenije. Z njegovo pomočjo bomo promovirali Slovenijo, zato da jo Američani bolje spoznajo.

Tega se seveda ne da narediti z enim dogodkom v Dallasu, ampak je treba več let graditi promocijo, da pridemo do rezultatov, kar počneta obe javni agenciji – za turizem Slovenska turistična organizacija in za promocijo gospodarstva agencija SPIRIT Slovenija. Ameriška zvezna država Teksas ima deveto največje gospodarstvo na svetu. Glede na to, da imamo na svoji strani lastnika košarkarskega kluba Dallas Mavericks Marka Cubana, lahko z dobro promocijo ameriškim podjetjem predstavimo Slovenijo in pripomoremo k privabljanju investitorjev in povečanju slovenskega izvoza. Zato nam ne sme biti noben evro, ki ga da država za to, odveč.

Kaj si obetate od gospodarske delegacije, ki bo aprila odšla na poslovno konferenco v Dallas?

Včeraj sem bil v Ajdovščini, kjer sem sodeloval na gospodarskem forumu. Direktor uspešnega logističnega podjetja v Vipavski dolini je šel z mano in takratnim predsednikom države Borutom Pahorjem v Turčijo na državni obisk. Do takrat so zadeve stale; od tistega dneva dalje pa, pravi, so s podjetjem v Turčiji sklenili odlično pogodbo.

Če bomo znali to narediti tudi v ZDA – odpirati vrata slovenskim podjetjem – smo naredili svoje.

Za zaključek bi vas še vprašal, za kaj si želite, da bi bil vaš največji dosežek na področju športa v Sloveniji.

Da bodo športniki, športni delavci in prostovoljci videli in ocenili delo naše ekipe na ministrstvu kot uspešno. Da bodo torej prepoznali, da šport spoštujemo in mu vračamo, kar nam šport že leta daje – ne samo tako da hodimo na tekme, ampak da skušamo uresničiti njihove želje in potrebe. Če nam to uspe, potem sem svojo nalogo kot minister opravil.