Sylvia Groneick: 'Veliko si obetamo od sodelovanja na področju umetne inteligence'

Sylvia Groneick je funkcijo veleposlanice Zvezne republike Nemčije v Sloveniji prevzela13. avgusta, a, kot pravi, ni imela veliko časa za uvajanje. "Že dva tedna po prevzemu poslov sem se udeležila Blejskega strateškega foruma, kjer smo razpravljali zlasti o Zahodnem Balkanu," pojasni.

Izkušena diplomatka si je na čelu nemške misije v Sloveniji postavila tri cilje, in sicer boj proti podnebnim spremembam, utrjevanje kulturnega sodelovanja ter širitev Evropske unije na zahodnem Balkanu. "Potrebujemo odličnega partnerja, kot je Slovenija, saj opažamo, da je vaša država v tej regiji res zaupanja vreden posrednik, kar mi potrjujejo tudi kolegi iz držav v regiji," pravi.

Pravi, da si Nemčija z vidika gospodarskega sodelovanja z našo državo še največ obeta na področjih umetne inteligence, vesoljske tehnologije in digitalne preobrazbe. A jedro ekonomskih povezav še naprej predstavlja avtoindustrija, ki pa je v škripcih.

Letos poleti ste bili imenovani za veleposlanico Zvezne republike Nemčije v Sloveniji. Katere so glavne prednostne naloge vašega mandata in kje vidite priložnosti za nadaljnje izboljšanje in krepitev odnosov med Nemčijo in Slovenijo?

Najprej bi rada poudarila nekaj, kar je zelo očitno. Nemčija in Slovenija ste tradicionalni in tesni partnerici, tako na bilateralni kot tudi na evropski ravni. Že tako trdno partnerstvo si želim v svojem mandatu okrepiti na treh področjih.

Prvič, na področju boja proti klimatskim spremembam, kar je tudi v skladu s cilji novoizvoljene evropske komisije.

Druga pomembna naloga mojega mandata je širitev Evropske unije. Pred dnevi je bila za evropsko komisarko za širitev imenovana slovenska kandidatka Marta Kos, s čimer se poudarja pomen Slovenije kot partnerice na tem pomembnem področju.

Tretji vidik mandata pa je krepitev kulturnih in družbenih povezav med državama, kjer se mi zdi, da obstajajo številne priložnost. Slovenija je bila častna gostja Frankfurtskega knjižnega sejma, Nemčija pa upa, da bo imela priložnost gostovati na slovenskem knjižnem sejmu.

Drugi primer odličnega sodelovanja na tem področju pa je, da sta Nova Gorica in Chemnitz prihodnje leto kandidata za evropski kulturni prestolnici. Prihodnje leto pa bomo obeleževali tudi 50. obletnico Stalne mešane slovensko – bavarske komisije, kar upam da, ponuja kar nekaj priložnosti za sodelovanje.

Širitev EU na območju zahodnega Balkana je vaša prioriteta in hkrati zunanjepolitična prednostna naloga vsake slovenske vlade. Vendar pa EU na Balkanu že dolgo ni dosegla širitvenega napredka vse od Hrvaške, ki je članica EU od leta 2013. Kakšni so vaši načrti v zvezi s tem?

Z imenovanjem Marte Kos je bila Slovenij zaupana pomembna naloga in o tem smo govorili tudi na letošnjem Blejskem strateškem forumu. Z vprašanjem širitve EU na Balkan sem se začela ukvarjati že kmalu po prihodu v Slovenijo. Širitev EU je za Zahodni Balkan zelo koristna in je hkrati geopolitična nujnost za EU.   

Nemčija je tu zelo dejavna, na kar nakazuje vsakoletni berlinski proces, neformalna platforma za sodelovanje na Zahodnem Balkanu. Potrebujemo odličnega partnerja, kot je Slovenija, saj opažamo, da je vaša država v tej regiji res zaupanja vreden posrednik. Takšne so tudi povratne informacije, ki jih dobivam od svojih kolegov veleposlanikov iz držav regije Zahodnega Balkana tukaj v Sloveniji.

Kaj storiti? Želim si dve stvari. Potrebujemo strokovno znanje in tesno sodelovanje, ki ga nudi berlinski proces, zato želim omogočiti redne izmenjave med Berlinom in Ljubljano, da bi bili Nemčija in Slovenija glede vprašanja širitve še naprej enotni.

Druga pomembna stvar za širitev EU pa so notranje reforme EU, kjer sta Nemčija in Slovenija lahko zelo tesni partnerici. EU mora okrepiti svojo sposobnost ukrepanja.

Nemčija ni imela manjšinske vlade že od leta 1982. Henrike Roßbach, novinarka časopisa Süddeutsche Zeitung, je dejala, da so politični pretresi v državi "politična različica Beaufortove lestvice močnih vetrov na ravni 9 do 10". Kako se je Nemčija kot jedrna država EU, ki je bila dolga leta simbol stabilnosti, znašla v takšnem političnem nemiru in kako hitro lahko pričakujemo, da se bodo stvari obrnile na bolje?

Ras je, kar pravite, saj so manjšinske vlade za Nemčijo, na srečo, redke. A hkrati moram jasno povedati, da nemška vlada še vedno deluje s polnimi pooblastili. Seveda je zdaj manjšinska, vendar še naprej brezhibno opravlja svoje naloge. Pred nedavnim se je denimo zunanja ministrica Annalena Baerbock udeležila podnebne konference Združenih narodov COP 29 v Bakuju, kmalu zatem pa je odpotovala na vrh G7 v Italiji.

Kot je dejal kancler Olaf Scholz, bo glasovanje o zaupnici na sporedu januarja, predsednik Frank-Walter Steinmeier pa je sporočil, da je pripravljen na razpustitev parlamenta, tako da konec februarja pričakujemo volitve. Obstajajo jasna proceduralna pravila, ki jih moramo upoštevati, a nimam kristalne krogle in zato ne morem napovedati, kakšen bo izid volitev.

Kako ocenjujete odnose med Slovenijo in Nemčijo in ali politični pretresi v Nemčiji pomenijo tveganje za domača slovenska podjetja, ki delujejo na nemškem trgu in imajo nemške partnerje?

Slovenija je res ključna gospodarska partnerica Nemčije in dobro se zavedam, da je obratno to še bolj pomembno. Pogosto slišimo stavek, da če Nemčija kihne, Slovenija dobi gripo. To je razumljivo, saj gre 13,5 odstotka slovenskega izvoza v Nemčijo in nemško gospodarstvo ima koristi od slovenske močne dobaviteljske industrije.

Pred kratkim sem se v sklopu te teme srečala z ministrom za gospodarstvo Matjažem Hanom in oba sva se strinjala, da je glede na aktualne izzive krepitev konkurenčnosti EU ena od naših prednostnih nalog. Strinjala sva se, da si bosta Slovenija in Nemčija prizadevali za spodbudno poslovno okolje na evropski ravni.

To velja še toliko bolj, ker se soočamo s podobnimi izzivi, kot so zeleni prehod, pomanjkanje delovne sile in seveda geopolitične napetosti. Zato sva se z ministrom Hanom strinjala, da je preoblikovanje industrije v smeri podnebno nevtralne naravnanosti še zlasti pomembno in da želimo na tem področju poglobiti sodelovanje.

Tako smo pred dnevi ustanovili novo komisijo, ki bo po moji oceni jasno pokazala, da se zeleni prehod in krepitev konkurenčnosti ne izključujeta, temveč se lahko medsebojno spodbujata.

Na katerih področjih gospodarskega sodelovanja še vidite priložnosti za krepitev odnosov?

Pri tem vprašanju ne moremo mimo dejstva, da je leto 2024 zelo zahtevno za nemško gospodarstvo. Zato še toliko bolj cenimo izvrstno sodelovanje med državama in prepričani smo, da nam bo to pomagalo okrepiti domače gospodarstvo in zagnati njegovo rast.

Slovenija ima zelo dinamično gospodarstvo in tehnološki razvoj, zato si obetamo sodelovanja na področjih, kot so umetna inteligenca, vesoljska tehnologija, biotehnologija in digitalna preobrazba. Seveda pa tu ne moremo mimo vaših dobaviteljev za nemško avtomobilsko industrijo.

Teh področij je precej, zato sem glede nadaljnjega sodelovanja zelo optimistična. Poudarila pa bi pomen razogljičenja proizvodnih procesov ter zagotavljanja pravičnega in varnega prilagajanja na nove pogoje dela delavcev v industriji.

Težave nemškega industrijskega sektorja so še posebno zaskrbljujoče za trgovinske partnerice države, kot je Slovenija, ki čuti pritisk. Ali je povojni gospodarski model Nemčije, ki je temeljil na proizvodnji avtomobilov in svetovni trgovini, zamenjal drugačen model gospodarske politike in razvoja - če da, kakšen?

Še vedno se žal soočamo s posledicami ruske agresije na Ukrajino, ob tem pa ne smemo pozabiti na trdovratnost posledic pandemije. Nemčija se s temi izzivi spoprijema z ustrezno metodičnostjo in treznim premislekom, saj je nemška vlada sprejela reforme za spodbujanje rasti in produktivnosti.

Če se navežem samo na nekatere ukrepe, bi izpostavila lažji dostop do kapitala in debirokratizacijo. S tem smo stopili naproti zlasti zagonskim podjetjem ter malim in srednjim podjetjem. Reformirali smo tudi zakonodajo na področju priseljevanja kvalificiranih delavcev in pospešili vključevanje beguncev na trg dela. Kot tretji primer dobre prakse bi izpostavila še ukrepe za krepitev razvoja električne mobilnosti in naložb v infrastrukturo za polnjenje e-vozil.

Seveda pa ne smemo biti naivni, ko govorimo o naraščajoči vlogi Kitajske. Gre za velikega slona v sobi, kjer moramo zmanjšati našo odvisnost od tega trga. Naš cilj sta zato diverzifikacija dobavnih verig in manj rizičnih gospodarskih odnosov, ob tem pa ne smemo prekiniti trgovinskih vezi.

Gospodarske težave Nemčije so predvsem posledica velikih stroškov energije zaradi zelenega prehoda na obnovljive vire energije in opuščanja uvoza ruskega plina. Ali je država še vedno zavezana okolju prijazni, a gospodarsko škodljivi politiki?

Ne bi se strinjala z oceno, da so visoke cene energije posledica prehoda na obnovljive vire energije. Dejansko so te predvsem posledica brutalne vojne Rusije proti Ukrajini. Nemčiji se je v samo nekaj mesecih po začetku vojne uspelo preusmeriti na alternativne energetske vire. To je bil izziv, ki smo ga uspešno rešili. Danes Nemčija ne kupuje več plina, nafte ali premoga iz Rusije.

Kot sem dejala, je nemška vlada trdno prepričana, da se gospodarski razvoj in varstvo okolja ne izključujeta. Nasprotno, rekla bi, da ko gospodarstvo raste trajnostno, se ustvarjajo nova delovna mesta in pojavljajo novi trgi. Zato nemška vlada spodbuja širitev uporabe obnovljivih virov energije.

Tako je leta 2023 razvoj obnovljivih virov energije, zlasti sončne energije in fotovoltaike, hitrejši kot kdaj prej. S tem smo lani uresničili cilje na področju razvoja obnovljivih virov energije. Danes imamo skoraj 60 odstotkov električne energije iz obnovljivih virov, medtem ko je leta 2000 delež znašal le šest odstotkov. Naš srednjeročni cilj do leta 2030 pa je ta delež povečati na 80 odstotkov. Trdno smo prepričani, da je to edina izvedljiva pot za prihodnost.

Pa vendar Nemčija zaostaja na področju inovacij in digitalizacije. Ena od raziskav kaže, da 40 odstotkov nemških podjetij ne načrtuje uvedbe umetne inteligence (UI) v svoje procese. Kako namerava vlada zmanjšati razvojni zaostanek za ZDA ali Kitajsko?

Tu bi uporabila citat kanclerja Scholza, ki je dejal, da bo umetna inteligenca v nekaj letih postala del našega vsakdana, vendar pa jo mora človek še naprej nadzorovati. Ta moto je vodilo državnega akcijskega načrta za UI, ki ga je nemška vlada sprejela leta 2023. Gre za načrt, ki vključuje razvoj in šolanje ključnih kadrov za razvoj te tehnologije.

Z njim bomo v Nemčiji ustanovili nove centre za raziskave in programsko opremo UI, pri čemer tesno sodelujemo z malimi in srednje velikimi podjetji. Tako smo samo letos za razvoj UI namenili več kot 500 milijonov evrov.

Ob tem si veliko obetamo od razvoja digitalizacije, zlasti pri širitvi omrežja 5G, ki je zelo pomembno za industrijo. Pokritost s 5G je danes že pri 92 odstotkih. 

Ne nazadnje se ukvarjamo z razvojem tehnologij zelenega obrata. Letos je naš tako imenovani sklad za podnebje in preobrazbo vreden približno 49 milijard evrov; z njim bomo okrepili napore na področju razvoja zelenega vodika, e-mobilnosti in mikročipov.

Ali bo vlada posredovala in rešila avtomobilski sektor, kot je to storila leta 2009, ko je kanclerka Angela Merkel pomagala zagotoviti prihodnost Opla? Skoraj nepredstavljivo je, da bi Volkswagen zaprl tovarne v Nemčiji, saj bi to pomenilo nacionalno katastrofo, ne samo za Nemčijo, temveč za celotno EU.

Da, imate prav, avtomobilska industrija je naš največji proizvodni sektor in ena najpomembnejših industrij. Zaprtja tovarn, ki jih omenjate, bi lahko prizadela celo moje domače mesto Osnabrück. To je pereča tema, in zato je partnersko sodelovanje med Nemčijo in Slovenijo na tem področju še toliko bolj pomembno. Izzivi so precejšnji, a skupaj jih bomo prebrodili.

Zavedamo se, da so v avtomobilskem sektorju potrebne res korenite spremembe. Gre za proces zelene preobrazbe in soočanje z naraščajočo globalno konkurenco, zlasti iz Kitajske. Zagotovim vam lahko, da si nemška vlada res neutrudno prizadeva, da bi podprla industrijo v teh težkih časih.

Vlada je sprejela sveženj ukrepov za rast, ki vključujejo ukrepe za krepitev e-mobilnosti. Rezultati so že vidni, saj je bilo lani 18,4 odstotka na novo registriranih osebnih avtomobilov v Nemčiji električnih. Prostora za izboljšave je še veliko, a trend je jasen. Tudi število polnilnih postaj se je v zadnjih letih podvojilo, tako da jih je v Nemčiji skupaj že 125 tisoč.

Nemškim podjetjem pa zagotavljamo stabilno poslovno okolje, kar je zelo pomembno pri njihovem načrtovanju. Na strani industrije sem res velikokrat slišala, da kako naj načrtujejo, kako naj se organizirajo, če nimajo stabilnega okolja in začrtane strategije.

Gre za strukturne izzive, ki se jih ne lotevamo s hitrimi, kratkoročnimi ukrepi. Učiti se moramo iz izkušenj iz leta 2009.

Nekdanja kanclerka Angela Merkel je v svojih memoarih izrazila bojazen v zvezi z zahodno demokratično ureditvijo, ko bo Donald Trump predsednik ZDA. Trump je že v svoji predvolilni kampanji dejal: "Nemci me niso imeli radi, ker sem rekel, da morajo plačati." Pri tem je mislil na obrambne izdatke v okviru zveze Nato. Kako Nemčija gleda na rezultate volitev in kako bo to spremenilo dinamiko odnosov med Washingtonom in Berlinom?

Čezatlantski odnosi so eden temeljev nemške zunanje politike. Kancler Scholz in zunanja ministrica Annalena Baerbock sta takoj po izvolitvi čestitala Donaldu Trumpu za zmago na volitvah. Pripravljeni smo nadaljevati naše tesno čezatlantsko partnerstvo, ne le na političnem področju, temveč tudi z vidika civilne družbe in v okviru bilateralnih odnosov kot tudi na nivoju EU. Povezave z ZDA so resnično tesne, saj imamo veliko partnerstev med mesti, ki se bodo seveda nadaljevala ne glede na to, kdo vodi ZDA.

Omenili ste tudi poziv Trumpa k plačilu obrambe. Pomembno je, da sta varnostni in obrambni vidik znotraj EU dobila večjo veljavo. Kar zadeva trgovino oziroma carine, se je treba zavedati dejstva, da so te v pristojnosti EU. Ne smemo podcenjevati moči EU v zvezi s tem, saj moramo nastopiti enotno.

V številnih državah EU narašča naveličanje nad vojno v Ukrajini, novi predsednik ZDA pa je izjavil, da bo vojno končal v nekaj dneh. Nemčija medtem ostaja največja podpornica in zagovornica ukrajinskega zoperstavljanja ruski agresiji. Ali bo Nemčija še naprej odločno podpirala Ukrajino kljub naraščajočemu protivojnemu razpoloženju?

Rusija je z napadom na Ukrajino porušila evropski mirovni red. Država se zdaj že več kot tisoč dni brani pred agresijo brezobzirnega režima Vladimirja Putina. Moramo se zavedati, da Ukrajina ne brani le sebe, ampak tudi našo skupno evropsko svobodo. Ob mejniku tisoč dni vojne sem bila zelo ganjena, ko sem imela priložnost srečati Oleno Zelensko, ženo ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega. Da je ob tako pomembnem mejniku obiskala Slovenijo, je zelo močno simbolno sporočilo. S tem je sporočila, da ceni vašo neomajno humanitarno podporo Ukrajini.

Kar zadeva Nemčijo, bomo še naprej podpirali Ukrajino, kolikor dolgo bo to potrebno. Naložba v varnost Ukrajine je naložba v našo lastno varnost. Ukrajina je sama storila velik korak, saj je Rusijo povabila k mirovnim pogajanjem v Ukrajini. A Putin kar naprej zavrača takšno povabilo, kar kaže, da Rusije resna mirovna pogajanja v resnici ne zanimajo.

Poudarila bi, da bi se vojna lahko končala takoj, če bi se Rusija prenehala bojevati. Če pa bi se prenehala bojevati Ukrajina, bi ta prenehala obstajati.

Kako Nemčija gleda na Kitajsko, ki je njena pomembna trgovinska partnerica in ključen trg za nemško avtomobilsko industrijo? Ali je velik trgovinski primanjkljaj zaskrbljujoč in kakšno stališče gospodarske politike bo Berlin zavzel do Kitajske v prihodnosti?

Nemška vlada je lani sprejela novo strategijo za Kitajsko, o kateri se je razpravljalo že dlje časa. Ta temelji na jasni politični direktivi: Kitajska je hkrati partner, konkurent in sistemski rival. Kitajsko potrebujemo, da se povezani soočimo z nekaterimi globalnimi izzivi. Zlasti to velja za podnebne spremembe.

Toda vidimo, da je Kitajska v zadnjem času postala veliko bolj odločna in samozavestna, s čimer tekmuje z EU in Nemčijo na številnih področjih, od trgovine do kibernetske varnosti. Zato je zelo pomembno, da se Nemčija in EU odzivata na to novo okolje.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar