Startup scena: Naložbe v Srbiji so lani eksplodirale, v Sloveniji padec

V Mariboru tudi letos poteka mednarodna konferenca zagonskih podjetij Podim. Organizatorjem se je letos pridružil slovenski sklad tveganega kapitala Silicon Gardens.

Podjetnik in partner pri Silicon Gardens Gregor Rebolj je predstavil najnovejše številke – naložbe v zagonska podjetja v regiji so lani presegle milijardo evrov, najbolj pa izstopa Srbija.

V Srbiji so se naložbe lani glede na leto 2023 povečale za skoraj 20-krat; na 745 milijonov evrov iz skromnih 37 milijonov evrov v letu 2023. To kažejo ugotovitve zadnjega poročila State of Adria Tech report 2025, ki ga vsako leto pripravijo pri Silicon Gardens. Skupaj so v Srbiji zabeležili 140 investicij v zagonska podjetja.

V Sloveniji padec naložb v 2024

Srbija je tako lani močno presegla Slovenijo in Hrvaško. Na Hrvaškem je bilo lani 218 miljonov investicij v zagonska podjetja (rast 173 odstotkov glede na leto 2023, ko je bilo naložb za 80 milijonov evrov).

V Sloveniji je bilo lani po podatkih Silicon Gardens za 85milijonov evrov investicij v zagonska podjetja, kar predstavlja 23-odstotni padec glede na leto 2023, ko je bilo investicij za 110 milijonov evrov.

 

 

Srbijo je na prvo mesto povzdignila investicija v proizvajalca strojne in programske opreme za umetno inteligenco Tenstorrent. Lani so v rundi zbiranja kapitala zbrali 610 milijonov evrov. Vrednotenje Tenstorrenta s tem znaša 2,6 milijarde dolarjev, kar ga uvršča na drugo mesto v regiji, za podjetjem Sportradar (7 milijard dolarjev). Tesno na tretjem mestu je hrvaški Infobip z vrednostjo 2,56 milijarde dolarjev.

Urban Červek

 

"V Sloveniji imamo še vedno problem s prevzemanjem tveganja," je v uvodu konference Podim povedal Gregor Rebolj.

Izkušnjo gradnje zagonskega podjetja v Srbiji je v Mariboru predstavil Nenad Milanović, avtor aplikacije za beleženje časa Clockify. To je osmo podjetje, ki ga je ustanovil, vsa pred tem so mu propadla. Sedaj imajo 600 zaposlenih. Sedež podjetja je v kalifornijski silicijevi dolini, 80 odstotkov zaposlenih pa je iz področja Balkana. Večina jih dela od doma.

Selitev v Silicijevo dolino

Selitev v silicijevo dolino je bila ključnega pomena, je povedal Nenad Milanović, saj je tam okolje za tehnološka podjetja neprimerljivo boljše. "V Silicijevi dolini se lahko učiš od ljudi, saj vsi počnejo to, kar počneš ti. Tudi šoferji Uberja razvijajo programske rešitve. V Srbiji, v regiji ni nihče počel tega kot jaz, nisem se imel od koga učiti," je povedal Milanović. V Srbiji je bilo tudi zelo težko zbrati zagonski kapital.

Nasvet za mlade podjetnike? Naj se obkrožijo z ljudmi, ki imajo znanje in delajo podobne stvari, je povedal Milanović. Pomembna je tudi pripravljenost na tveganje. "V mladosti lahko veliko tvegaš, ker nihče ne čuti posledic razen tebe. Ko imaš družino in otroke, je to že težje," je povedal izkušeni razvijalec programske opreme in podjetnik.