Morda se tega le še s težavo spominjamo, a v Silicijevi dolini so živahna zagonska podjetja obstajala, še preden se je tehnološki svet v celoti osredotočil na umetno inteligenco. Do leta 2021, ko smo bili v obdobju covida priča tehnološkemu razcvetu, je bilo več kot tisoč zagonskih podjetij, podprtih s tveganim kapitalom, ovrednotenih nad milijardo dolarjev, vključno z dobaviteljem rastlinskih nadomestkov mesa Impossible Foods, tržnico za vzdrževanje domov Thumbtack in platformo s spletnimi predavanji MasterClass. Nato je prišlo do padca, ki so ga sprožile naraščajoče obrestne mere, umirjanje trga prvih javnih ponudb delnic in občutek, da je vsako zagonsko podjetje, ki se ne osredotoča na umetno inteligenco, že v zaostanku.
Končni rezultat, ki se nakazuje že leta, postaja boleče otipljiv. Leta 2021 je bilo več kot 354 podjetij ovrednotenih na milijardne vrednosti, in tako so dosegli status t. i. samorogov. Od takrat je le šest teh podjetij izvedlo prvo javno ponudbo delnic, pravi Ilya Strebulaev, profesor na šoli Stanford Graduate School of Business. Štiri podjetja so na borzo stopila prek podjetij SPAC (podjetij, ki so ustanovljena z namenom lansiranja drugega podjetja na borzo), desetino teh zagonskih podjetij pa so kupila druga podjetja, v številnih primerih za manj kot milijardo dolarjev. Druga podjetja, kot sta Bowery Farming (podjetje za kmetovanje v zaprtih prostorih) in Forward Health (zagonsko podjetje za zdravstveno varstvo na podlagi umetne inteligence), so propadla. Convoy, tovorno podjetje, ki je bilo leta 2022 vredno 3,8 milijarde dolarjev, je v naslednjem letu propadlo; zagonsko podjetje Flexport za vzpostavitev dobavne verige je njegova sredstva kupilo za drobiž.
V nekaterih zagonskih podjetjih imajo občutek, kot da "so se jim zamajala tla pod nogami", pravi Sam Angus, partner v odvetniški pisarni Fenwick & West. "Razmere za zbiranje kapitala so se zaostrile."
Dobrodošli torej v dobi zombijevskih samorogov. Po podatkih raziskovalca CB Insights, ki spremlja industrijo tveganega kapitala, obstaja rekordnih 1.200 samorogov, ki jih podpira tvegani kapital in ki še niso stopili na borzo ali postali predmet nakupa. Zagonska podjetja, ki so zbrala velike vsote denarja, vlečejo vse bolj obupane poteze. V še zlasti težkem položaju so zagonska podjetja v bolj razvitih fazah, saj za obratovanje na splošno potrebujejo več denarja – vlagatelji, ki so v času milijardnih vrednotenj brez pomisleka razdajali denar, so pri tem zdaj bolj selektivni. To, da pristanejo na neugodne pogoje zbiranja sredstev ali na prodajo z visokim popustom, je za nekatera podjetja edini način, da se izognejo popolnemu propadu. Kar za sabo ne pušča drugega kot trupla samorogov.
Trg zbiranja sredstev za zagonska podjetja je začel pešati leta 2022, ko je ameriška centralna banka med drugim sedemkrat dvignila obrestne mere, in to po desetletju zgodovinsko poceni denarja. Zviševanja obrestnih stopenj so privedla do zniževanja stroškov in odpuščanja v celotni panogi, ta trend pa je svoj vrhunec dosegel v prvem četrtletju leta 2023, kot poroča ponudnik podatkov Statista. Nekatera podjetja, ki so se dotlej osredotočala na rast, so svoj cilj preusmerila na kratkoročno dobičkonosnost, da bi tako zmanjšala svojo odvisnost od tveganega kapitala.
Druga zagonska podjetja morajo privoliti v posle, ki niso neugodni zgolj zaradi nižjega vrednotenja. Mednje lahko spadajo spremembe v lastniški strukturi, vključno s posli, ki od nekdanjih vlagateljev zahtevajo sodelovanje ali pa izgubijo lastniški delež. Ti posli, pri katerih je sodelovanje plačljivo (po tako imenovanem načelu pay-to-play), so lahko iz očitnih razlogov neprivlačni za tiste, ki so prisiljeni ponovno vzpostaviti sodelovanje pod enakimi pogoji; lani je Ryan Breslow, soustanovitelj zagonskega podjetja Bolt, ki ponuja plačilne storitve, poskušal vzpostaviti takšno vrsto financiranja, pri tem pa so se mu uprli veliki delničarji.
Vztrajanje pri podjetju z vedno slabšimi obeti je seveda pogosto slaba izbira. Digitalno lekarno Truepill je po poskusu financiranja pay-to-play kupilo drugo podjetje, vendar le za približno tretjino njene vrednosti iz leta 2021, poroča PitchBook Data. Nekateri vlagatelji si posle pod tako slabimi pogoji razlagajo kot znak, da je čas za slovo. "Če se mora podjetje lotiti česa takega, je najbrž z njim tako ali tako konec," pravi Jeff Clavier, ustanovitelj in izvršni partner pri družbi Uncork Capital.
Investicijske družbe s polnimi žepi, vključno s podjetji z zasebnim kapitalom, lahko nekatera od teh počasi rastočih zagonskih podjetij odkupijo. A podjetja enostavno "ne bodo dosegla tolikšnih vrednotenj, ki so jim jih vlagatelji pripisovali leta 2021", pravi Chelsea Stoner, generalna partnerica pri družbi Battery Ventures, ki vlaga v zagonska podjetja in jih prevzema.
Preostali optimisti lahko upajo, da se bo iz nekega razloga sprožil nov krog navdušenja nad tehnologijo, ali pa, da bo Trumpova administracija brez nekdanje šefice Zvezne komisije za trgovino (FTC) Line Khan poživila trge s prevzemi in prvimi javnimi ponudbami. Toda Greg Martin, ustanovitelj in generalni direktor družbe Archer Venture Capital, pravi, da je za številne samoroge edina – četudi malo verjetna – rešitev, da se trgu ponovno zmeša. "Če se ponovno ne znajdemo v iracionalnem okolju vrednotenja, ki ga ustvarijo ničelne obrestne mere", kot smo jih imeli v pandemiji, bodo po njegovih besedah številni od teh zombijevskih samorogov "končali na pokopališču".
.webp){kind=icon}
