Yaron Galai, Outbrain: Potrebujete zvezdnico, kot je Taylor Swift

V Črni vdovi, kot pravijo stolpnici na Dunajski cesti 5 v Ljubljani, nekdaj sedežu časopisnega podjetja Delo, zdaj v treh nadstropjih deluje globalno tehnološko podjetje Outbrain. V Slovenijo so prišli s prevzemom slovenskega startupa Zemanta leta 2017.

Outbrain je platforma za spletna priporočila, z usmerjenim oglaševanjem bralcu priporoča članke, objave na blogih, fotografije in videoposnetke. Med njihovimi partnerji so tudi največje medijske hiše, kot so CNN, MSN in The Washington Post v ZDA.

Pogovarjali smo se z Yaronom Galaijem, soustanoviteljem in predsednikom globalnega podjetja Outbrain. Galai je serijski podjetnik iz Izraela, pred ustanovitvijo Outbraina je bil soustanovitelj in tehnološki direktor podjetja Quigo, ki se je ukvarjalo z oglaševalskimi rešitvami in ga je leta 2007 kupil AOL. Je vlagatelj in mentor, ki podpira nove startupe in podjetnike po vsem svetu.

Urban Červek

 

Galai je minuli teden obiskal ljubljansko pisarno Outbraina in na povabilo Slovenskega tehnološkega foruma predstavil podjetje, svojo podjetniško pot ter komentiral razmere v slovenskem podjetniškem okolju.

Podjetje Outbrain ima 18 pisarn po vsem svetu. V Ljubljani trenutno dela 131 ljudi 14 narodnosti, smo izvedeli ob predstavitvi. Kako razporedite delo med pisarnami? So specializirane za posamezne naloge?

Razdeljene so na štiri področja. Središči za raziskave in razvoj (R&D) sta v Izraelu in Sloveniji. Sedež podjetja je v New Yorku, tam so zadolženi za finance, marketing in druge funkcije, ki se običajno vodijo na sedežih podjetij. Imamo pisarne, zadolžene za prodajo, te so v Nemčiji, Franciji, Veliki Britaniji, na Japonskem. V Ljubljani pa imamo še tako imenovani globalni center za talente, kjer poskušamo zaposliti kar najbolj raznovrstne kadre. V Ljubljani je na primer ekipa za globalni računovodski menedžment. Tukaj torej poskušamo zaposliti ljudi za različne vloge za celotno podjetje. Podoben center zdaj odpiramo v New Delhiju.

Kako zahtevno je dobiti te kadre? Veliko podjetij pri nas se zdaj pritožuje, da ga ne dobijo.

Težko je. Dobiti odlične ljudi je vedno težko, saj imajo takšni kadri običajno več možnosti. In Slovenija je očitno majhna država. Ampak ker je angleščina običajni jezik za sporazumevanje, je že to v nekaterih državah velika ovira. V Sloveniji z jezikom po mojih izkušnjah ni težav. Dobra je tudi kakovost univerzitetne izobrazbe, zato dobivamo dobre kandidate. Seveda bi si želel, da bi bilo veliko več kadrov z inženirsko izobrazbo.

Opažamo tudi, da je zelo težko povabiti ljudi, da bi se priselili v Slovenijo. Mislim, da nam je uspelo le pri treh ali štirih zaposlenih. Ni tako preprosto, kot bi si predstavljali. Ne vem, ali je razlog v zakonodaji glede priseljevanja ali v davkih, ki preveč znižajo plače.

Ali vaše podjetje še vedno išče vlagatelje?

Ne. Pred tremi leti smo izvedli prvo ponudbo delnic (IPO) in podjetje zdaj trguje na borzi. V IPO smo zbrali 160 milijonov evrov, preden smo ponudili delnice, smo zbrali dodatnih 200 milijonov. To je skupaj 360 milijonov. Zdaj podjetje posluje z dobičkom. Za zdaj torej ne potrebujemo svežega denarja. Eden od razlogov za uvrstitev podjetja na borzo je, da nam olajša nakupe drugih podjetij. Ko smo bili še zasebno podjetje, je bilo prevzemanje drugih podjetij zelo zahtevno. S tem, ko smo postali javna delniška družba, smo dobili dovolj denarja in delniški kapital za prevzeme. Če se bo pojavila kakšna dobra priložnost, bomo šli v prevzem, sicer pa je naše poslovanje dobičkonosno in z IPO smo zbrali dovolj denarja.

Kakšni so vaši načrti in cilji v prihodnje?

Podjetje organsko raste, ves čas pa spremljamo okolje in smo odprti za morebitne prevzeme. V zadnjih letih so se vrednotenja borznih družb, ne samo Outbraina, na borzah znižale, obenem so vrednotenja zasebnih podjetij ostala zelo visoka. Lastniki so prepričani, da so še vedno v letu 2021. Takšno okolje ni dobro za prevzeme.

Glede našega posla smo zelo osredotočeni na izdelek, ki smo ga začeli tržiti lani – novo platformo za oglaševanje blagovnih znamk Onyx. Ta je zelo osredotočena na videoprikaze in promocijo posameznih znamk. Pozornost usmerjamo k znamkam, oglaševalskim agencijam. To je za nas novo področje poleg produkcije zelo kakovostnih videovsebin. To so področja, ki se nam zdijo zelo zanimiva v prihodnje, tako za organsko rast podjetja kot za morebitne prevzeme.

Kdo ustvarja videovsebine za oglase, ki jih omenjate?

Nekaj jih ustvarjajo same oglaševalske agencije. Na primer s pretvarjanjem klasičnih formatov videovsebin v vertikalno postavitev, primerno za mobilne telefone. Obenem smo v londonski pisarni vzpostavili ekipo Brain Studio za ustvarjanje videovsebin. Iz Londona pokrivajo naš trg globalno. Brain Studio uporabi material, ki ga blagovne znamke že imajo, in ga preoblikuje za uporabo v platformi Onyx za oglaševanje prek mobilnih naprav.

Minuli teden smo ustvarili testno kampanjo za proizvajalca fotoaparatov in objektivov Leica. Prav tako za Audi. Pri tem je naš Brand Studio sodeloval z agencijo in posameznim podjetjem, da so ustvarili vsebine za mobilne oglase.

Ali ste tudi sami zasebno vlagatelj, zunaj dela v podjetju Outbrain?

V preteklosti sem investiral v kakšnih deset startupov, a sem ugotovil, da je to nekaj drugega kot podjetništvo, ki sem ga navajen. Zdaj vlagam v nekaj skladov tveganega kapitala, ki nato investirajo v podjetja. Sam raje gradim podjetja.

Povedali ste, da mora podjetnik v zagonskem podjetju preživeti večletno obdobje "pekla". Pretrese ste primerjali z vožnjo z vlakom smrti. Lahko pojasnite, kaj to pomeni, za nekoga, ki ni delal v zagonskem podjetju?

Včasih si predstavljaš, da boš ustvaril naslednji Google, da boš zaslužil milijarde dolarjev. Nato te pokliče največja stranka in ti pove, da odpoveduje sodelovanje, kar pomeni, da boš verjetno propadel. In nato je čas za kosilo. [smeh] Včasih se zgodi tako hitro.

Naj prikažem s svojim primerom. V nekdanjem podjetju nam je dva- ali trikrat zmanjkalo denarja. In tako nekaj mesecev nisem mogel izplačati plač zaposlenim. Nato sta me poklicala starši enega od zaposlenih. Rekla sta, da vesta, da ne morem plačati njihovega sina. In se ponudila, da investirata v podjetje, da bi lahko njun sin dobil plačo. Povedala sta mi, da sin zelo rad dela v podjetju in je škoda, ker ne dobi plače. In tako sem kar naenkrat prišel do denarja, starša enega od zaposlenih pa sta postala investitorja in rešila podjetje. To je vlak smrti, o katerem sem govoril. To ni stabilna služba od devetih do petih.

Zakaj je Kalifornija po vseh teh letih še vedno najbolj privlačno okolje za zagonska podjetja?

Začelo se je s podjetji iz obrambne industrije. Ta so potrebovala visokotehnološke izdelke, kot so tranzistorji. Tako so podjetja, kot je Fairchild, predhodnik Intela, začela delati za vojaško industrijo in postala finančno zelo uspešna. Iz tega se je razvilo okolje, ki je zelo prilagojeno zagonskim podjetjem. Podjetje lahko recimo registriraš v desetih minutah in za kakšnih 200 dolarjev stroškov za odvetnika. Tam vsi odvetniki vedo, kako pravno pomagati startupom, vedo, kako načrtovati izdajo delnic, kako se pogajati za investicije in podobno. Obstaja celoten ekosistem. Recimo, vsi investicijski skladi imajo sedeže v eni ulici, na Sand Hill Road. Tako lahko obiščete kakšnih sedem skladov v enem dnevu. Vse je zelo preprosto.

Urban Červek

 

To se zdi podobno Izraelu, kjer je okolje prav tako zelo prijazno zagonskim podjetjem. In je prav tako zelo razvita obrambna industrija.

Tako je, veliko je podjetij s področja kibernetske varnosti, ki so izšla iz sektorja obrambne industrije. A so še drugi dejavniki. Vsi pri 18. letu služimo vojsko. S tem se ustvarita ekipni duh in močan občutek tovarištva. Na podoben način se mladi zavežejo delu v zagonskem podjetju, pripravljeni so ostati pri podjetju za več let in ne prehajajo zlahka od podjetja do podjetja. Občutek ogroženosti je prav tako dober za zagonska podjetja. Ljudje so veliko bolj pripravljeni sprejeti tveganje.

Neuspeh v Izraelu ni dojet negativno. Če si resnično dal vse od sebe in podjetju ni uspelo, je to sprejeto pozitivno. V Tel Avivu imamo celo konferenco propadlih podjetij, ki se je udeležijo podjetniki, ki jim ni uspelo in med seboj delijo izkušnje. Posamezniki ponosno stopijo na oder in pred več sto poslušalci razlagajo, kako jim ni uspelo. Brez takšnega okolja bodo ljudje težko tvegali.

V Sloveniji smo do tveganja in neuspeha veliko bolj zadržani.

Res je, a ko boste dobili nekaj zvezdnikov, kot je na primer Taylor Swift za mlade – zdaj vsa dekleta želijo postati takšne, kot je ona – se bo to spremenilo. Potrebujete le dobre zglede in snežna kepa se bo začela valiti.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar