Davčne spremembe: Dober namen, a ovir je več, kot priložnosti

"Iz predloga sprememb dohodninskega zakona je razumeti, da se uvaja več novih posebnih davčnih obravnav, ki bodo, poleg obstoječih, zavezance postavile pred vprašanje, katero izbrati, kar ni pravi korak v smeri jasnosti in enostavnosti sistema," so zapisali pri Slovenskem tehnološkem forumu (STF). Gospodarsko združenje predstavlja podjetja iz visokotehnološkega sektorja in zagonska podjetja.

Prav tem podjetjem je namenjen paket davčnih sprememb, ki jih je vlada sprejela konec poletja in so sedaj v postopku sprejema v državnem zboru. "Davčni sistem mora biti jasen, enostaven za izvedbo v praksi in razumljiv, predvsem pa s čim manj izjemami oziroma posebnimi davčnimi obravnavami," so zapisali predstavniki podjetij v dokumentu, ki so ga poslali ministrstvu za finance in poslanskim skupinam v parlamentu.

Kaj moti podjetnike?

Vpis v register Slovenskega podjetniškega sklada

Davčne spremembe sicer kažejo dober namen zakonodajalca, a hkrati uvajajo preveč omejevalnih oziroma izključevalnih pogojev, da bi taka rešitev res dosegla pozitivne učinke, menijo pri forumu. Na prvem mestu izpostavljajo pogoj za vpis v register inovativnih zagonskih podjetij, ki ga vodi Slovenski podjetniški sklad.

"Vpis je potrebno črtati, saj ga vidimo kot omejujočega, izključujočega in predstavlja dodatno administrativno oviro za podjetja. Kot smo že večkrat opozorili, se danes v registru nahaja zgolj 140 podjetij," so zapisali v pripombi.

Zaradi tega pogoja velik del podjetij posebne davčne obravnave sploh ne bo mogel uporabiti in so torej že vnaprej izločena, pa čeprav so to podjetja, ki so jim takšne rešitve najbolj namenjene in od katerih bi tudi država lahko pričakovala pozitivne učinke v večjem prilivu v državni proračun, menijo pri forumu.

Ker se v register ne morejo vpisati tuja podjetja, ta pogoj izključuje tuja zagonska podjetja z odvisnimi družbami v Sloveniji, ki so tu med drugim vzpostavile uspešne globalne razvojne centre.

Obveznemu vpisu v register nasprotujejo tudi pri Sekciji startup in scaleup podjetij pri Gospodarski zbornici Slovenije. "Nismo najbolj navdušeni, da je rešitev omejena na inovativna zagonska podjetja, ker tovrstni seznami za startupe ustvarjajo zgolj dodatne birokratske obveznosti in ker ne vidimo nobenih vsebinskih razlogov, zakaj na primer delavci Domela ne bi mogli imeti enakih pravic kot sodelavci Bird Buddyja," je za Bloomberg Adria pred časom komentiral Blaž Jamšek iz sekcije startup in scaleup podjetij pri Gospodarski zbornici Slovenije. Kjer spremembe sicer v splošnem podpirajo, saj sledijo njihovim predlogom.

Nagrajevanje zaposlenih z delnicami ali deleži

Predlog sprememb uvaja še eno novo možnost nagrajevanja zaposlenih z delnicami ali deleži poleg že obstoječe sheme zakonu o dohodnini, opozarjajo pri STF, ki ga vodi Barbara Krajnc.

Predlog nove sheme in že obstoječe možnosti se med seboj izključujeta. "Po eni strani postavlja delodajalca in zaposlenega v položaj, ko se morata odločati, katero shemo izbrati, po drugi strani pa to vodi v neenakopravno davčno obravnavo," so opozorili.

Spodbude za privabljanje delavcev iz tujine

Čeprav so spodbude za nove rezidente lahko dobrodošel ukrep, saj država tako prepoznava pomen privabljanja globalnih talentov in strokovnjakov v Slovenijo, pa postavljanje številnih pogojev postavlja več ovir, kot priložnosti, piše v pripombah STF.

Zato namesto še ene, nove izjeme oziroma posebne davčne obravnave pričakujejo "konkretne in celostne ukrepe za splošno razbremenitev plač, še posebej tistih, iz dveh najvišjih dohodninskih razredov, predvsem v obliki zamejitve socialnih prispevkov navzgor."

Normirani stroški

Spremembe pri ugotavljanju davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov so po mnenju predstavnikov visokotehnoloških podjetij dobro zastavljene, a se jim zdi prehodno obdobje dveh let "povsem nepotrebno", poleg tega se nanaša na preteklo obdobje. Zato predlagajo črtanje tega določila.

Spremembe paketa davčnih zakonov vsebujejo nekaj dobrih rešitev, pišejo pri STF, "nekaj pa je takšnih, ki bi jih morali nujno dopolniti, da bi sploh prinesle želene učinke in bile tudi v praksi karseda široko uporabljene."

Katere rešitve so dobre?

Med dobrimi rešitvami so pri STF našteli nastanek davčne obveznosti v trenutku dejanske prodaje opcij oziroma delnic, možnost odloga plačila dohodnine in prispevkov pri nagrajevanju z delnicami, obravnavo nekaterih bonitet (e-motorna vozila in kolesa) in olajšave za zeleni in digitalni prehod.

"Vseeno pa pogrešamo še bolj ambiciozne in hkrati celovite spremembe in take, ki bodo resnično prinesle pozitivne učinke za gospodarstvo in državo v smislu dodatnih proračunskih virov, spremembe, ki bodo delovale pozitivno na vse ali veliko večino v smislu davčnih razbremenitev in nenazadnje spremembe, ki ne bodo uvajale dodatnih izjem, olajšav ali posebnih davčnih obravnav in s tem zavezance postavljale pred vprašanje, katero od možnosti izbrati," so sklenili pri STF.

Kaj predvidevajo spremembe zakonov?

Kot smo pisali, naj bi se po predlogu obdavčitev prihodka zaposlenega v obliki deleža v podjetju, kar je priljubljena oblika nagrajevanja v zagonskih podjetjih, zamaknila na čas, ko bi delavec te delnice prodal.

"Zaradi pomanjkanja likvidnosti inovativna zagonska podjetja pogosto ne morejo zagotoviti ustrezne plače za svoje zaposlene. Zato jih pogosto motivirajo z dodeljevanjem delnic oziroma deležev na način, da jim delnice oziroma deleže dodelijo brezplačno ali po nizki ceni," je pojasnil davčni strokovnjak pri CMS Ivan Kranjec.

Paket zakonskih sprememb naj bi bil v državnem zboru sprejet še letos, da bi začel veljati z začetkom prihodnjega leta, so sporočili iz ministrstva za finance.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar