Blaža Brodnjaka smo vprašali, ali NLB načrtuje nakup Addiko Bank: odgovor je bil kratek

Srbija ima priložnost, da se priključi prihajajočemu valu evropskih naložb v obrambno industrijo in IT-sektor, je na poslovnem forumu na srbskem Kopaoniku (KPF) dejal predsednik uprave Nove Ljubljanske banke (NLB) Blaž Brodnjak. Ocenil je, da bi banke to lahko podprle ter da srbski bančni trg ostaja precej privlačen. Čeprav je napovedal nove prevzeme s strani slovenske banke, o tistem, o katerem se te dni največ govori – pridobitvi lastništva v Addiko Bank – ni želel govoriti.

Na vprašanje Bloomberg Adrie, ali NLB načrtuje nakup deležev oziroma prevzem Addika, o čemer se je nedavno znova govorilo, je Brodnjak odgovoril: "Glede tega nimam ničesar za povedati," ter spomnil, da je NLB javna delniška družba, ki je pred dvema letoma že imela eno ponudbo za prevzem delnic avstrijske banke, vendar je bila ta neuspešna.

Slovenski mediji so nedavno poročali, da se srbska finančna družba Alta Group in NLB domnevno dogovarjata o odkupu Altinega paketa delnic v Addiku, s čimer se obuja zgodba o regionalnem boju za lastništvo nad tem posojilodajalcem, ki se je začel leta 2024.

Kljub temu je Brodnjak v nagovoru na Kopaoniku dejal, da so prevzemi finančnih družb v prihodnjih letih del načrta banke, vključno s potencialnimi prevzemi na področju fintechov in lizinških poslov.

Na vprašanje, kako NLB pripravlja dolgoročne načrte, je dejal, da je ključna diverzifikacija. "To maksimiziramo. Smo slovenska banka, vendar smo se začeli vračati na jugoslovanski trg in širiti poslovni model. Poleg tega izhajamo iz predpostavke, da bo mir osnovni scenarij, da se bo regija pospešeno integrirala v smeri Evropske unije (EU), da bo rasla hitreje od povprečja EU, ter uporabljamo nekatere temeljne predpostavke glede obrestnih mer in gospodarske rasti. Analiziramo vpliv umetne inteligence (AI) na stroške in si prizadevamo, da bi do leta 2030 več kot 80 odstotkov poslovanja potekalo prek mobilnih aplikacij, in to v samopostrežnem formatu."

Predsednik uprave NLB je poudaril, da je bančna skupina trenutno na trgu vredna 4,4 milijarde evrov ter da bi lahko čez deset let ta vrednost dosegla 15 milijard evrov.

Srbija - atraktivna in konkurenčna

"Bančni sektor je močno kapitaliziran in likviden, zato je – če ne bo večjih šokov v širšem okolju – sposoben podpreti rast gospodarstva. Veliko je osnovne infrastrukture, ki jo je treba zgraditi. Res je, da Srbija gradi pospešeno, kar skupaj z drugimi bankami podpiramo, vendar ne gre le za ceste in železnice, temveč tudi za energetsko in komunikacijsko infrastrukturo," je dejal Brodnjak.

Kot je dodal, je Srbija "zelo konkurenčna" z vidika davčnega sistema in načina privabljanja tujih neposrednih investicij (TNI). "Zdaj morda nekoliko manj, a še nedavno je bila regionalni prvak po prilivu TNI. Beograd je bil vedno regionalno središče, že od časa Rimskega cesarstva."

Po njegovem mnenju bi bilo treba razmišljati o priložnostih v obrambnem sektorju, "ki ga banke težje podpirajo, vendar možnosti obstajajo".

"Čeprav sem po duši pacifist, so takšne naložbe v funkciji evropske samostojnosti. Poleg tega bo Evropa močno vlagala v informacijsko-komunikacijske tehnologije. Na teh področjih se lahko Srbija pridruži temu valu," je dejal Brodnjak. Dodal je, da morajo majhna gospodarstva, kakršna so na tem območju, razmišljati v kategorijah niš, ko ciljajo na svetovni trg, pri čemer je po njegovih besedah Slovenija dober primer – "prvak na tem področju".

Brodnjak napoveduje, da bo regija Zahodnega Balkana v prihodnjem obdobju dosegala rast, ki bo precej višja od povprečja Evropske unije (EU), ob verjetno nekoliko višji inflaciji. Takšni trendi bodo po njegovem mnenju privedli do rasti kreditiranja v regiji za 10 do 15 odstotkov v naslednjih desetih letih.

Ob govoru o državah v regiji je poudaril, da verjame v potrebo po močnejšem povezovanju prek pobud, kot je Odprti Balkan, da bi se gospodarstva še bolj razvijala. Hkrati vidi združevanje bank kot prihodnost "ne le tukaj, temveč tudi v Evropi in na svetovni ravni".

Foto: Depositphotos

"Trenutno je v Srbiji in na Hrvaškem konkurenca v bančništvu med državami te regije najizrazitejša, vendar je vprašanje, kako dolgo se bo to lahko ohranilo. Na primer, v Sloveniji dve največji banki skupaj obvladujeta 70 odstotkov depozitov prebivalstva. Verjamem, da bo v regiji prišlo do nadaljnje konsolidacije, pri čemer bo v Srbiji ta proces morda potekal nekoliko počasneje, saj Srbijo vsi vidijo kot zelo privlačen trg, med drugim tudi zaradi pristopanja k EU," je dejal.

Glede odnosa med tradicionalnimi bankami in fintech industrijo je Brodnjak poudaril, da banke, ki razumejo uporabniško izkušnjo in tako imenovane neobanke, bistveno več vlagajo v to izkušnjo, kar jim bo omogočilo obstanek na trgu. "Veliko vprašanje je, kdo tega ni razumel in kdo bo na tem področju dovolj vlagal. Verjamem, da bodo neobanke dosegle 25-odstotni tržni delež."

Na vprašanje o učinkih uporabe umetne inteligence (AI) v sektorju je prvi mož NLB dejal, da je ta tema "nekoliko prenapihnjena" in da gre v praksi predvsem za razumevanje informacij ter njihovo uporabo pri sprejemanju odločitev. Po njegovih besedah se je AI izkazal kot pomemben pri spreminjanju prakse odločanja pri poslovanju s prebivalstvom.

Pridružitev EU kot veter v jadra gospodarske rasti

Srbski kapital je v Sloveniji zelo dobrodošel in obratno, je še izjavil ter dodal, da so ljudje v regiji znani po tem, da se znajo znajti v zahtevnih časih, kakršni so tudi zdaj, ko konflikti na Bližnjem vzhodu ter velika geopolitična in gospodarska negotovost ogrožajo energetsko sliko ter gospodarstvo tako regije kot celotne Evrope.

Kljub temu "prvič krožijo teze o tem, ali bo Evropi uspelo spodbuditi vključitev držav Zahodnega Balkana v blok držav, pri čemer se razmišlja o pospešenem vstopu držav regije v Evropsko unijo brez pridobitve pravice veta". Brodnjak je dejal, da je ob aktualnem dogajanju v Iranu eno ključnih političnih vprašanj trenutno "ali bomo del Evrope, ki bo močnejša in bolj neodvisna".

"Naklonjen sem ideji EU in pridruževanju Zahodnega Balkana Evropski uniji. To bi bil močan katalizator in spodbuda za naložbe, bančni sektor pa bi bil tisti, ki bi te naložbe podprl," je izjavil predsednik uprave NLB ter dodal, da dogajanje v Natu po drugi strani ne daje veliko razloga za optimizem – nasprotno. "Zaupanje med zavezniki v Natu ne obstaja več," meni.

Dodal je, da je njihova predpostavka, da bo Evropska centralna banka (ECB) dalj časa ohranjala ključno obrestno mero pri dveh odstotkih. "Srednjeročne predpostavke so, da bo do leta 2030 obrestna mera na tej ravni, seveda odvisno od širših geostrateških izzivov. Ko vidimo, kako se je evro v zadnjem času okrepil v primerjavi z dolarjem, se postavlja vprašanje, koliko je ECB neodvisna od dogajanja v Združene države Amerike (ZDA) pri odločanju o obrestnih merah. Hkrati opažamo, da se evropske naložbe iz ZDA vračajo v Evropo, kar odpira vprašanje, kako bo ta kapital usmerjen."