Ukrajinska vojna in drugi križarski pohod Donalda Trumpa na vrh predsedniške administracije v ZDA sta dejavnika, ki ženeta naložbe v obrambne dejavnosti na obeh straneh Atlantika. Evropska unija je s preusmerjanjem pozornosti ZDA in posledično zveze Nato na azijski vzhod prisiljena naposled poskrbeti za lastno obrambo, kar spodbuja naložbe v krepitev domače industrijske baze. Podobno se dogaja v ZDA, saj je tamkajšnje obrambno ministrstvo, ki ga vodi Pete Hegseth, napovedalo rekordni proračun za spodbujanje zagonskih podjetij v vrednosti tisoč milijard dolarjev.
Medtem ko se Hegseth po prvem 'skalpu' gibanja MAGA v Trumpovi administraciji, svetovalca za nacionalno varnost Mika Waltza, sooča z negotovostjo lastnega položaja, pa Pentagon povečuje naložbe v obrambna zagonska podjetja na področju naprednih tehnologij, kot sta robotika in umetna inteligenca (AI).
Ministrstvo za obrambo je namreč predlagalo doslej rekordna sredstva za spodbujanje startup scene, kar nedvomno povečuje zanimanje vlagateljev za tovrstna podjetja na obrambnem področju. Hkrati pa skladi tveganega kapitala proučujejo tudi donosnost naložb v zagonska podjetja, ki poslujejo tako z ameriško vlado kot z zasebnim sektorjem.
Preberi še
Brezpilotni letalniki: Domača industrija dronov je vredna 40 milijonov evrov
Plešec, Elevonx: Panoga v izjemnem porastu, tako na civilnem kot tudi na vojaškem področju.
05.05.2025

Revolucija na nebu: Kako uspešni smo v dirki brez pilota v letalu
Brezpilotna letala spreminjajo sodoben način vojskovanja in so hkrati v samem središču trgovinske in geostrateške vojne med ZDA in Kitajsko
24.04.2025

Tim Castagne: 'Če ne bomo okrepili obrambne industrije, bomo govorili rusko'
Podjetje Arex v proizvodnjo pištol za Slovensko vojsko, želijo zagotavljati oskrbo celotne Evrope
19.03.2025

Komentar: V dobi globalnih sprememb ena panoga cveti. Katera?
V svetovnem merilu je opaziti večja vlaganja v vojaškoindustrijske komplekse. Delnice obrambnih podjetij največ pridobivajo.
12.03.2025
Reka kapitala
Po navedbah portala Pitchbook so zagonska podjetja v Kaliforniji, ki sploh še niso ustvarila prihodkov, v letošnjem prvem kvartalu zabeležila vrednotenja v vrednosti 100 milijonov dolarjev.
Prihod Hegsetha in njegovih napovedi o povečanih naložbah Pentagona v zagonska podjetja je nemudoma povzročil skoke v zanimanjih zasebnih vlagateljev v posel - vlagatelji so tako v prvih mesecih leta 2025 v obrambno in vesoljsko tehnologijo vložili več kot 1,5 milijarde dolarjev, vključno s 600 milijoni dolarjev za podjetje Saronic, ki razvija brezpilotna pomorska plovila, in 240 milijonov dolarjev za startup Shield AI za njihove robotske in avtonomne sisteme dronov.
Vnetljiva zmes politike in kapitala bi lahko v primeru kanaliziranja kapitala v zagonska podjetja, ki ponekod tudi za 100-kratnik presega njihove dejanske prihodke, po nekaterih napovedih že napihovala mehurček. To je večinoma posledica dejstva, da Hegseth v javnosti ustvarja vtis človeka z dobrimi zvezami v Silicijevi dolini, kar bi lahko privzdignilo tudi tehnološka zagonska podjetja v obrambni panogi.
Hegsethov lov na čarovnice
Na kako trhlih nogah so lahko takšna skrajno špekulativna razmišljanja, pa dokazuje zadnji škandal z razkrivanjem tajnih podatkov 'Signalgate', ki je odnesel Waltza in v katerega je bil vpleten tudi Hegseth, a zadnji zaenkrat – špekulacijam navkljub – še vedno uživa zaupanje Donalda Trumpa.
Wall Street Journal je sicer pred nedavnim poročal o tem, kako v Pentagonu po njegovem prihodu vlada kaos, saj je obrambni minister zamenjal kopico vodilnih kadrov, ki so bili izkušeni, toda po oceni nove administracije ne dovolj zvesti Trumpu, da bi se obdržali. Številne med njimi je doletela celo preiskava s poligrafom, da bi ugotovili, kdo je v javnost plasiral nekatere zaupne informacije.
WSJ je poročal o tem, kako v Pentagonu vlada kaos, saj je obrambni minister zamenjal kopico vodilnih kadrov, ki so bili izkušeni, a ne dovolj zvesti Trumpu. Številne je doletela celo preiskava s poligrafom, da bi ugotovili, kdo je v javnost plasiral nekatere zaupne informacije.
Nato kot vlagatelj tveganega kapitala
Podobnega pristopa podpore zagonskih podjetij v želji po nadomeščanju morebitnega 'izpada' ameriške vojaške pomoči Evropi se loteva tudi zveza Nato. Zveza je ustanovila tehnološki sklad v vrednosti milijarde evrov, ki je po navedbah Bloomberga podprl nemško podjetje, ki izdeluje samovozeče robote za vojsko, kar je doslej druga naložba v neko zagonsko podjetje.
Poleg tega ima zveza v svojem 'naložbenem arzenalu' tudi pospeševalnik obrambnih inovacij za severni Atlantik oziroma DIANA, ki je prav tako del Natovega prenovljenega pristopa v vlogi vlagatelja tveganega kapitala.
S tema dvema entitetama poskuša zveza okrepiti delovanje zagonskih podjetij, ki se ukvarjajo s kibernetsko varnostjo, obveščevalnimi dejavnostmi in energetsko odpornostjo.
Podjetje ARX Robotics s sedežem v Münchnu je zbralo 9 milijonov evrov financiranja, od česar je več kot polovica prišla iz Natovega inovacijskega sklada. Krog financiranja sta sicer podprla tudi nemška sklada Project A Ventures in Discovery Ventures.
Nato je sklad ustanovil leto dni po začetku ruske invazije na Ukrajino, financira pa ga 24 od 32 držav članic zavezništva. Njegova naloga je, da vlaga v nova podjetja na področju obrambe, kibernetske varnosti in sorodnih področij v času hitrih inovacij na bojišču.
Med drugim je – kot smo poročali včeraj – velike korake na področju tehnologije orožja povzročila ukrajinska vojna. Uporaba cenenih dronov v vojni v Ukrajini kaže, kako ključni so roboti, povezani s programsko opremo za umetno inteligenco, v sodobnih konfliktih.
Omenjeno nemško podjetje ARX pravi, da so njihovi kopenski droni poceni in modularni. Opremiti jih je mogoče z opremo, kot so radar, naprave za odstranjevanje min in medicinska nosila, in jih na terenu predelati. Podjetje so leta 2022 ustanovili trije nemški vojaški veterani, doslej pa so izdelali 12 robotov, ki so bili nameščeni v Nemčiji in Ukrajini. ARX je lani ustvaril 308 tisoč evrov prihodkov od prodaje, v prvem četrtletju pa jih je bilo še za dodaten milijon. Marca je podjetje napovedalo partnerstvo z Daimler Truck za integracijo programske opreme v vozila proizvajalca.
Obramba pred droni
Izpostavimo lahko tudi podjetje Helsing, prav tako iz Münchna, ki je bilo do nedavnega odločeno, da svoje tehnologije dronov ne bo razvijalo v bojne namene, a so ga nazadnje premamile povečane evropske naložbe v obrambo.
Podjetje je po navedbah Bloomberga vredno 5 milijard evrov in je sklenilo nekaj večjih poslov z obrambnimi podjetji ter pridobilo pomembne angelske vlagatelje, vključno z Danielom Ekom iz Spotifyja. Trenutno razvija novi jurišni dron HX-2, katerega posebnost je, da je odporen proti elektronskim oblikam motenja, kar je pogosta taktika, ki jo Rusija uporablja v Ukrajini.
Podoben sistem obrambe pred droni denimo razvija tudi slovenski Timtec Defense. Po besedah soustanovitelja Iva Boscarola je Timtecova obramba zasnovana tako, da onemogoča delovanja elektronike dronov in drugih vodenih izstrelkov - ko ga pasivni sistem zazna, mu v naslednjem koraku uniči upravljanje.