Minister za delo Luka Mesec je danes na novinarski konferenci po seji vlade sporočil, da je ta potrdila predlog zakona, ki bi uvedel stalno shemo skrajšanega delovnega časa, ki bi bila aktivirana v primeru naravne nesreče, epidemije ali gospodarske krize, je poročala STA.
Podjetja bi pod predlagano shemo lahko prejela subvencije za nadomestila plač za svoje zaposlene, za katere bi v izogib odpuščanju uvedla delo po skrajšanem delovnem času, še navaja STA. Tovrstne subvencije bi prejela podjetja, ki vsaj 30 odstotkom zaposlenih ne bi mogla zagotoviti 90 odstotkov dela in bi jim delovni čas skrajšala za od pet do največ 20 ur na teden.
Če bo predlog zakona potrjen, bi država delodajalcem lahko subvencionirala 60 odstotkov nadomestila plače za čas skrajšanega delovnega časa. Zaposleni, ki bi jih prizadelo skrajšanje, pa bi se lahko v vmesnem času izobraževali. STA še navaja, da bi shemo aktivirala vlada v dveh primerih: v primeru naravne nesreče ali epidemije in v primeru gospodarske krize.
Odgovor na zaostrovanje geoekonomskega okolja
Minister za delo Mesec je predlagan predlog skrajšanega delovnika postavil tudi v okvir negativnih trendov v svetovnem gospodarskem okolju. "Gospodarska klima spet ni ugodna, slovenska podjetja se bojijo tega, kar se dogaja na naših izvoznih trgih," je povedal.
"V prvi vrsti je zaskrbljena avtomobilska industrija in marsikje naročila že upadajo, zato so dlje časa pozivali vlado, naj uvede možnost nekakšne interventne sheme za skrajševanje delovnika, če do tega pride, da se ne bomo spet soočili z množičnim odpuščanjem in z množično brezposelnostjo," je po poročanju STA povedal Mesec.
Carine, ki jih te dni Združene države Amerike uvajajo na uvoz blaga iz zavezniških, kot tudi sovražnih držav, bi imeli velik vpliv za izvozno naravnana slovenska podjetja. Uvedba 25-odstotnih ameriških carin na izdelke iz EU bi namreč upočasnila gospodarsko rast v srednji Evropi, najbolj izpostavljene države pa so po poročilu družbe S&P Global Češka, Madžarska, Slovaška in Romunija, prizadeta pa naj bi bila tudi Slovenija.
Vlada je podobne sheme doslej uvedla dva krat: prvič v času krize, ki je sledila veliki recesiji leta 2008, med leti 2009 in 2012, drugič pa med pandemijo. Kot poroča STA, je minister Mesec omenil, da vlada zdaj želi vzpostaviti stalno shemo po vzoru tujine, predvsem Avstrije in Nemčije.
Združene države Amerike so za slovenske izvoznike pomembni trg, čeprav so se po blagovni menjavi leta 2023 uvrstile na 22. mesto najpomembnejših trgovinskih partneric Slovenije, je razvidno iz podatkov Izvoznega okna. 2023 je skupna blagovna menjava med državama presegla milijardo evrov, a je kljub temu medletno upadla za približno 140 milijonov evrov.
.webp){kind=icon}
