Fotovoltaika ponekod celo obvezna, septembra novi državni milijoni

Vlada Roberta Goloba skuša na vse pretege nadoknaditi zaostanek Slovenije za zahodnimi državami pri proizvodnji električne energije iz obnovljivih virov energije (OVE). K temu jo ne nazadnje zavezuje tudi evropski pravni okvir, in sicer po novem predlogu Bruslja je cilj do leta 2030 doseči vsaj 45 odstotkov OVE v končni porabi energije, in ne 27 odstotkov, kot je bilo sprva dogovorjeno.

V ta razmeroma trd oreh so v vladi že zagrizli in pripravili več zakonov, uredb in spodbudb, ki bodo ključne pri poskusu doseganja visokih podnebnih ciljev. "Investitorji se pri gradnji novih proizvodnih zmogljivosti srečujejo z veliko ovirami, kar je predvsem posledica tudi neoptimalne izbire lokacij, ki so velikokrat odročne," pojasnjujejo v sistemskem operaterju prenosnega omrežja Eles. 

Na odročnih lokacijah so namreč slabe električne povezave in je zato mogoča le omejena možnost priklopa novih proizvodnih virov ali pa bi okrepitev obstoječega omrežja zahtevala obsežno obnovo, dodajajo v Elesu. Prav takšne zagate vlagateljev naj bi reševal zakon na področju umeščanja proizvodnih naprav iz obnovljivih virov energije, ki državi tudi nalaga pripravo akcijskega načrta, v katerem bodo določena prednostna območja umeščanja.

Zemljevid primernih točk

V Elesu so še pred državo vlagateljem odločitev želeli olajšati, saj so izdelali analizo priključnih točk v njihovih razdelilnih transformatorskih postajah, kjer je možno hitrejše priključevanje na prenosno omrežje. "Tako je dana usmeritev potencialnim investitorjem v tiste priključne točke, ki že danes omogočajo priklop novih proizvodnih virov brez potrebnih obsežnih in časovno zahtevnih nadgradenj prenosnega omrežja," poudarjajo.

Tudi sistemski operater distribucijskega omrežja z električno energijo SODO je v sodelovanju z vsemi petimi distribucijskimi podjetji pripravil aplikacijo SODOKart, ki omogoča geografski prikaz možnih točk priključitve z vidika potenciala obstoječega omrežja za priključevanje večjih proizvodnih naprav (več kot 50 kilovatnih ur). 

Sodo

 

"Kljub omejitvam je še vedno mogoče priklopiti veliko število sončnih elektrarn, res pa je, da ne povsod in ne čisto vseh," priznavajo na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo. Poleg nadgradnje omrežja bo do po njihovih besedah uvajali tudi drugačne rešitve, da bo lahko elektrarna v omrežje predajala električno energijo z omejeno močjo in ne z nazivno, razne kombinacije s hranilniki električne energije in podobno. "Vedno večji pomen pa dobivajo skupnostne večje sončne elektrarne – za vključitev tistih gospodinjstev, ki nimajo možnosti postaviti sončne elektrarne na lastno streho," dodajajo na ministrstvu.

Solarizacija tam, kjer je bila do zdaj prepovedana

Nov zakon ob tem razširja dopustna območja in omogoča postavitev sončnih elektrarn na površine ob cestah, ki so velik neizkoriščen potencial in ga v tujini že izkoriščajo, v opuščene gramozne jame, na umetne vodne površine, akumulacijske bazene in kanale HE, kamor se lahko postavijo plavajoče sončne elektrarne, in njihove nasipe oziroma brežine. 

Med takšne površine po njihovih besedah spadajo degradirana zemljišča, ki nimajo nobene druge rabe, avtocestne nabrežine, ki jih je samo v Sloveniji za dobrih šesto kilometrov, ter stoječe vode ali napajalne površine, pri katerih je energetska infrastruktura že v bližini, dodajajo v Bisolu. Glede na prakso zahodnih držav priporočajo tudi solarizacijo večjih parkirišč. "Nov zakon je tako korak naprej v skladu z razvojem zahodnih držav," poudarjajo v Bisolu.

Lažje bo tudi umeščanje vetrnih elektrarn, kjer je potrebna manjša krčitev gozdnih površin. V okviru zakona so zajete tudi pomembne omejitve, kot na primer, da zaradi sončnih elektrarn ne sme biti zmanjšana varnost cest, prav tako pri agrovoltaiki ne sme biti ogrožena proizvodnja hrane.

Ponekod je fotovoltaika zdaj obvezna

Uzakonjena je tudi obveza, da se proizvodne naprave obvezno namesti pri novogradnjah, rekonstrukcijah parkirišč in stavb, ki so večje od tisoč kvadratnih metrov, oziroma na vseh obstoječih objektih, ki presegajo površino 1700 kvadratnih metrov.

Kot je zapisano v zakonu, obveznost postavitve sončne elektrarne ne velja, če postavitev fotonapetostnih naprav ni izvedljiva ali dopustna zaradi neprimerne namembnosti ali vrste objekta, neprimerne lege ali osončenosti objekta, zagotavljanja zelenih površin in na naravi temelječih rešitev ali zaradi varovanja kulturne dediščine.

Septembra novih 150 milijonov evrov spodbud

Vlada je konec junija sprejela tudi uredbo o pomoči za pospeševanje uvajanja energije iz obnovljivih virov, shranjevanja in toplote iz obnovljivih virov. Ta določa finančne naložbene pomoči za pospeševanje uvajanja energije iz obnovljivih virov in njenega shranjevanja. Za podporo bo na voljo 150 milijonov evrov, javni poziv bo pripravljen predvidoma septembra 2023, izvajal pa ga bo Center za podpore Borzen.

Do pomoči bodo upravičene naložbe v nove proizvodne naprave glede na inštalirano moč in za različne tehnologije za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov: iz fotonapetostne ali druge sončne energije, vetrne, geotermalne, vodne energije in proizvodnje toplote iz lesne biomase.

Upravičenci za dodelitev pomoči so pravne osebe, zadruge, fizične osebe, ki opravljajo pridobitno dejavnost, in samoupravne lokalne skupnosti. Končna vrednost višine pomoči po posameznih tehnologijah bo na podlagi referenčnih skupnih stroškov projekta za posamezne tehnologije in vrste proizvodnih naprav določena v javnem pozivu.

Pomoč na javnem pozivu bodo dodeljevali za projekte, za katere so se dela začela od 9. marca 2023 in še niso dokončana ali proizvodna naprava ne obratuje ali ni priključena na omrežje do uveljavitve te uredbe. 

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar