.webp){kind=icon}
Ena od industrij, ki se v zadnjih letih pospešeno avtomatizirajo, je avtomobilska, saj brez tega ne more biti več konkurenčna na mednarodnem trgu. Tudi Revoz tu ni izjema – od prvih projektov, ko so uvajali robotizacijo za model Clio II v 90. letih, so prišli na visoko stopnjo avtomatizacije, ki se razlikuje od oddelka do oddelka. Vezana je predvsem na tehnologijo, ki je prevladujoča v posameznem oddelku. Zato je tudi težko odgovoriti na vprašanje, koliko zaposlenih so v hčerinski družbi francoskega Renaulta zamenjali roboti.
Na oddelku spajanja karoserije, kjer dosegajo 95 odstotkov izvedbe dodane vrednosti s pomočjo robotov, imajo danes več kot 600 robotov. Ti sicer nadomeščajo človeško delo, vendar predvsem pri procesih, pri katerih človek zaradi zahtev procesa – natančnost, kakovost, hitrost – po pojasnilih družbe ne more ali ne sme več izvajati operacij, in to ne samo zaradi dviga zahtev po ergonomiji in varnosti delovnih mest.
"Lahko trdimo, da bi za večino del, ki jih danes v Revozovem procesu opravljajo roboti, izredno težko našli delovno silo, še posebej če bi se omejili samo na Slovenijo," so za Bloomberg Adria pojasnili v novomeški družbi. Delo z roboti namreč ne pomeni nujno, da ti ne potrebujejo sodelavcev.
Preberi še
Prihaja bot, ki zna veliko stvari bolje kot mi sami. No, ne še!
Ste že slišali za ChatGPT? Gre za bota, ki lahko reši praktično vse vaše težave in odgovori na skoraj vsa vaša vprašanja.
23.01.2023
Kakšna je obdavčitev kapitalskih dobičkov v Sloveniji glede na EU?
Čez mesec dni poteče rok za oddajo napovedi davka na kapitalske dobičke. Preverili smo, kakšen je davek v primerjavi z drugimi državami v EU.
31.01.2023
Roboti nas že nadomeščajo. Bodo polnili tudi pokojninsko blagajno?
Kdo bi odločal o tem, katera podjetja in koliko davka bi morala plačati?
20.01.2023
Z večjo stopnjo avtomatizacije se je dvignila tudi zahteva po zaposlenih, ki imajo nova znanja, predvsem vezana na uvajanje, upravljanje in vzdrževanje novih procesov. "Uvajanje robotizacije je tako z vidika zaposlenih bolj pozitivno (prilagajanje ponudbi trga delovne sile in dvig stopnje znanja) kot negativno (izguba delovnih mest)," so prepričani. Čeprav je bilo po njihovem v Sloveniji narejeno veliko glede razširjanja šolske mreže, ki daje možnost pridobivanja visokotehnološke delovne sile, gospodarstvo še vedno ne najde nujno sorazmernega dotoka potencialno zaposlenih.
Kaj pa davek na robote?
V Sloveniji avtomobile tudi v Revozu sestavljajo roboti podjetja Fanuc, ki dobavlja komponente avtomobilski industriji po celem svetu. Vodja tehnične podpore prodaje in ključnih kupcev v podjetju Fanuc Adria v Sloveniji Franc Žaberl je prepričan, da kljub visoki stopnji robotizacije v državi ni dovolj spodbud za avtomatizacijo proizvodnje. Prav kapitalska in tehnološka podhranjenost nekaterih podjetij po njegovem zavirata večjo robotizacijo, je ocenil za Bloomberg Adria.
Med možnostmi, s katerimi bi se lahko polnili pokojninsko blagajno, se v vladi omenja tudi uvedbo t. i. davka na robote, na podlagi katerega bi v blagajno več vplačevala tista podjetja, ki imajo bolj avtomatizirano proizvodnjo. Žaberl je prepričan, da bi bil to strel v lastno koleno.
Žaberl: Podjetja je treba spodbujati k robotizaciji, ne pa obremenjevati z dodatnimi davki.
"Naši konkurenti tega prav gotovo ne bodo storili, s takšnim ukrepom bomo samo še bolj zaostali za njimi," je prepričan. Uspešna avtomatizacija in robotizacija bo mnogo učinkoviteje povečala bruto domači proizvod (BDP) in s tem prihodke v pokojninsko blagajno.
Fanuc.si
O tem, kako bi takšen davek vplival na poslovanje podjetij, je težko govoriti, če ne poznamo podatkov o višini obdavčitve in načinu obračuna. V Revozu gredo projekti avtomatizacije oziroma robotizacije ali uvedbe novih proizvodov vedno prek faze ocenjevanja rentabilnosti. Davek na robotizacijo bi bil dodatni element v tej oceni. Kakšen bi bil vpliv na končno odločitev o prihodnosti industrije, trenutno še ne morejo oceniti, saj za to ni dovolj podatkov.
V svetovnem vrhu
Slovenija je na lestvici držav po številu uporabe robotov v predelovalni industriji na deset tisoč delavcev v svetovnem vrhu. Podatki iz poročila World Robotics za leto 2022 kažejo, da je imela Slovenija 249 robotov v industriji na deset tisoč zaposlenih. S tem se je na globalni lestvici uvrstila na deseto mesto. Daleč največ (tisoč) jih ima Južna Koreja, sledijo Singapur (670) in Japonska (399). Slovenijo sta po številu robotov na deset tisoč zaposlenih med evropskimi državami prehiteli Nemčija (397) in Švedska (321). Ostale države v regiji so se odrezale precej slabše. V BIH so imeli po podatkih Mednarodnega združenja za robotiko dva robota na deset tisoč zaposlenih, v Srbiji devet, na Hrvaškem pa 11.
Mednarodno združenje za robotiko (IFR), ki vsako leto pripravi lestvico, pojasnjuje, da je pogostost robotov ključni kazalnik uvajanja avtomatizacije v proizvodnji. Svetovno povprečje znaša že 141 robotov na deset tisoč zaposlenih, kar je več kot dvakrat toliko kot pred šestimi leti. Najhitrejšo rast beleži Kitajska, čeprav je tudi tam še veliko možnosti za povečanje kapacitet.
Lani, v drugem letu pandemije je instalacija robotov dosegla novo rekordno raven – 517.385 enot. To je 31 odstotkov več kot v letu pred tem. Uporaba robotov se je povečala v vseh glavnih sektorjih industrije. Največji trg za robote ostaja Azija, kjer je bilo instaliranih 74 odstotkov vseh robotov – kar 276.651, kar je 38 odstotkov več kot v letu 2020. Vsak drug lani proizveden robot je končal na Kitajskem (51-odstotni delež), pomembnejša azijska trga sta še Japonska in Južna Koreja.
*Dopolnjeno s podatki za število robotov v držvah v regiji.
