Uporaba robotov je vse pogostejša v tovarnah, umetna inteligenca pa je vsak dan pametnejša. Na drugi strani se nekatera podjetja v strahu pred recesijo odločajo za odpuščanje. To pomeni tudi manj prispevkov v pokojninskih blagajnah. Staranje prebivalstva in premalo prihodkov v pokojninski blagajni v premislek o dolgoročni reformi vplačil silita številne države, tudi Slovenijo. Državni sekretar na ministrstvu za delo Dan Juvan je dvignil nekaj prahu, ko je med možnostmi, s katerimi bi reševali pokojninsko blagajno, omenil davek na robote. Ne gre za novo idejo, pojavila se je marsikje; a korak k njeni uresničitvi je storila le ena država.
Avtomatizacija industrije prinaša večjo produktivnost in manjše stroške za podjetja, a tudi strah delavcev, da jih bodo roboti, ki so vse pametnejši, kmalu nadomestili. To bi vodilo v množična odpuščanja nizkokvalificiranih zaposlenih, ki bi težje našli novo zaposlitev. Zato se – hkrati z razvojem robotov – občasno pojavi tudi ideja, da bi morali obdavčiti robote. A kaj to zares pomeni?
Vzdržnost pokojninske blagajne
Davek na robote je ena od tem, o katerih bi se po mnenju ministrstva za delo, družino in socialne zadeve morali pogovoriti v okviru pokojninske reforme. Dolgoročna javnofinančna vzdržnost javne pokojninske blagajne bo namreč odvisna tudi od novih virov. Ob tem pa dodajajo, da gre le za izhodiščni predlog, katerega ustreznost in morebitna konkretizacija bosta predlog obsežnega dialoga s socialnimi partnerji.
Preberi še
Delodajalci preračunavajo stroške: 'Mesečno do 400 tisoč evrov več'
Zvišanje minimalne plače za sto evrov neto za nekatere največje delodajalce predstavlja velik izziv.
16.01.2023
Enoodstotno povečanje industrijske proizvodnje v evroobmočju
Industrijska proizvodnja v Evropski uniji 0,9 odstotka navzgor.
13.01.2023
Ideja uvedbe davka na robote ni nova: Leta 2017 je bila v kontekstu objave poročila o robotizaciji obravnavana na ravni Evropskega parlamenta in Evropske komisije. Osnovna ideja je, da se izdatneje obdavčijo podjetja oziroma pravne osebe, ki z avtomatizacijo oziroma robotizacijo proizvodnje jemljejo delovna mesta. Če se bo namreč zaradi robotizacije povečala brezposelnost, se bo zmanjšala tudi osnova za plačilo dohodnine in prispevkov za socialno varnost, poudarjajo na ministrstvu.
Kaj so storili v Južni Koreji?
Južna Koreja, tehnološko najnaprednejša država na svetu, je kot prva in doslej tudi edina država leta 2017 napovedala uvedbo davka na robote, da bi pomirila strahove, da bodo roboti prevzeli delovna mesta ljudem, kar bi vodilo v masovna odpuščanja. A pri tem velja poudariti, da se država ni odločila za neposredno obdavčitev tistih podjetij, ki uporabljajo robote, temveč jim je zmanjšala davčne olajšave, ki so bile pred tem namenjene spodbujanju investicij v robotiko.
Do leta 2017 so lahko južnokorejska podjetja kot davčno olajšavo uveljavljala od tri do sedem odstotkov investicij v opremo za avtomatizacijo industrije. Vlada je kasneje ta delež znižala na dva odstotka, je poročal The Korea Times.
Uvedbi takšnega davka močno nasprotuje Mednarodna zveza za robotiko (IFR). Prepričani so, da bi s tem zavirali konkurenčnost in tehnološki napredek v robotiki.
Eden večjih zagovornikov uvedbe davka na robote je ustanovitelj Microsofta Bill Gates. Prepričan je, da bi morale vlade uvesti davek na uporabo robotov, s prihodki pa financirati prekvalifikacijo tistih delavcev, ki izgubljajo delovna mesta. "Če delavec z delom v tovarni zasluži 50 tisoč dolarjev, je njegov prihodek obdavčen. Če robot opravi isto delo, bi si mislili, da bi na podoben način obdavčili robota," je dejal.
Težko uresničljiva ideja
Ekonomist Jože P. Damijan v enem od zapisov na svojem blogu ugotavlja, da gre za izvrstno idejo, ki pa nasede na čereh uresničljivosti. Podjetja, ki zaposlene za rutinska opravila zamenjajo z avtomatskimi linijami ali roboti, stroške tega početja prevalijo na družbo. Po eni strani javne blagajne izgubijo prispevke zaposlenih in dohodnino, država pa mora kriti stroške nadomestil brezposelnih. "Če torej roboti zaposlenim 'vzamejo delo', je primerno, da se jih obdavči, ter tako pokrijejo del družbenih stroškov, ki so jih povzročili, mar ne?" A vse le ni tako enostavno, doda.
Evropska komisija je leta 2017 zavrnila davek na robote zaradi pomislekov glede zmanjšanja inovacij, podprla pa idejo davka na delo, ki ga opravi robot, ali nadomestila za uporabo in vzdrževanje robotov. Dlje od tega ni prišla. Jože P. Damijan težave vidi v implementaciji ideje in tudi v tem, kako bi pri podjetjih preverjali, v kolikšni meri so bili določeni proizvodi narejeni s pomočjo robotov.