Denar je, ni investicij: Pod vprašajem prihodnja konkurenčnost slovenskega gospodarstva - kdo je kriv za to

Slovenska podjetja imajo dostop do kapitala, a vse manj razlogov in poguma, da bi investirala. Raziskava Banke Slovenije (BS) in razprava ekonomistov ter podjetnikov razkrivata vse bolj jasen vzorec: investicijska aktivnost zaostaja ne zaradi pomanjkanja financiranja, temveč zaradi negotovosti, regulatornega okolja in pomanjkanja zaupanja.

Najbolj neposredno to povzame direktor podjetja Duol Dušan Olaj: "V Duolu je država največje tveganje, šele potem je konkurenca in nato makroekonomsko okolje. Številke glede konkurence in okolja se da izračunati, kaj bo naredila država - pa je reševanje enačbe z neznanimi neznankami."

Foto Bobo

 

Investicijski zaostanek: problem ni kapital

Podatki BS kažejo, da Slovenija zaostaja pri investicijah podjetij, zlasti v primerjavi z državami Srednje in Vzhodne Evrope. Direktorica analitsko-raziskovalnega centra BS Arjana Brezigar poudarja, da so razlike največje prav tam, kjer bi jih moralo biti najmanj: "Največji zaostanek vidimo pri inovacijah in digitalnih naložbah, kar postavlja pod vprašaj prihodnjo konkurenčnost gospodarstva."

Ob tem podjetja dostop do financiranja ocenjujejo kot enega najmanj omejujočih dejavnikov. Ključne ovire ostajajo drugod: negotovost, kadri in regulacija. Tudi guverner Primož Dolenc opozarja, da podjetja investicije prilagajajo razmeram na trgih: "Ko so gospodarski obeti v izvoznih partnericah šibki, podjetja odlašajo z investicijami. Zadnje zaostritve razmer na Bližnjem vzhodu so le še dodaten omejevalni dejavnik."

Foto Bobo

 

So problem banke?

Čeprav banke poslujejo v ugodnem okolju, to ni spodbudilo večjega financiranja razvojnih projektov. Dolenc opozarja, da so banke "zožile poslovne modele" in se umaknile iz bolj tveganih segmentov, zlasti tam, kjer ni klasičnih zavarovanj.

Podatki BS to potrjujejo: delež posojil, zavarovanih z neopredmetenimi sredstvi, v Sloveniji močno zaostaja za evrskim območjem. Podjetja zato takšno financiranje vse pogosteje iščejo v tujini.

A po besedah direktorice Združenja bank Slovenije Stanislave Zadravec Caprirolo problem ni na strani bank: "Pomanjkanje bančnih sredstev ni omejitveni dejavnik. Povpraševanje podjetij po kreditih je šibko. Razloge je treba iskati drugje."

Foto Bobo

 

Po njenem mnenju je eden od razlogov zagotovo globalno negotovo okolje. "Na zunanje gospodarske šoke ne moremo vplivati, obrniti se moramo navznoter, kaj lahko naredi država, da spodbudi okolje, da bi ublažili te negotovosti in naredili investicije bolj privlačne, kot so danes," meni. 

Na šibkejšo podporo bank investicijam podjetij v digitalne tehnologije in proizvode intelektualne lastnine kažejo tudi podatki ankete o dostopnosti podjetij do virov financiranja. Delež podjetij, ki ocenjuje, da banke niso primerne partnerice pri naložbah v napredne digitalne tehnologije ter raziskave in razvoj, presega delež pozitivnih odgovorov za več kot 10 odstotnih točk.

Ekonomist Mrak: problem ni denar, temveč sistem

Ekonomist Mojmir Mrak gre še dlje in postavlja diagnozo, ki presega finančni sistem: "V Sloveniji imamo izrazito pesimističen pogled, ki izhaja iz politične razklanosti zadnjih 20 let. Izgubili smo osnovno zaupanje, in to ustvarja apatijo v poslovnem svetu." Sprašuje se, ali je težava sploh finančne narave. 

Po njegovem mnenju je investicijski zaostanek del širšega problema. "Štirikratna razlika med investicijami slovenskih podjetij in podjetij v Vzhodni in Srednji Evropi je šokantna," je podatke BS komentiral ekonomist.

Foto Bobo

 

Hkrati opozarja na paradoks: gospodarstvo razpolaga z velikimi depoziti, a teh ne pretvarja v naložbe. "Če denar ni problem, potem imamo težavo na drugi strani – v nepredvidljivem okolju in odnosu do tveganja."

Ta odnos do tveganja se jasno kaže tudi v praksi. Olaj opozarja, da podjetja zaradi nepredvidljivosti države raje ostajajo previdna: "Pridemo do točke, zakaj bi sploh tvegali. Zadovoljen sem s stabilnostjo in ne bom tvegal." Takšna drža zavira tudi večje investicijske odločitve – celo v primerih, ko podjetja širijo poslovanje v tujini.

Kapital je, a se ne steka v projekte

Pomemben del razprave je razkril tudi strukturne slabosti investicijskega ekosistema. Partner v družbi Tivoli Ventures Andraž Grahek je opozoril, da Slovenija nima težave s pomanjkanjem kapitala, temveč z njegovo razporeditvijo: "Nimamo finančnega problema. Slovenija ima visoko stopnjo varčevanja, investicije pa tega ne dohajajo."

Po njegovih besedah velik del zasebnega kapitala konča v odkupih podjetij, namesto da bi podpiral njihovo rast, kar omejuje razvojni potencial gospodarstva. Dodatno razsežnost problema odpira tudi vprašanje odtekanja kapitala.

Kot opozarja Grahek, se zaradi omejitev domačega okolja pomemben del financiranja slovenskih podjetij seli v tujino: "Čez prst govorimo o več sto milijonih evrov, lahko tudi milijardah." Po njegovih besedah to ni zgolj finančno vprašanje, temveč vprašanje motivacije in zaupanja v okolje, saj brez spodbudnega ekosistema kapital ne ostaja doma, temveč sledi priložnostim drugje.

Na drugi strani Ada Guštin Habuš izpostavlja še drugo plast problema: kapital sicer obstaja, a primanjkuje prebojnih projektov, ki bi ga lahko učinkovito absorbirali. "Toliko tveganega kapitala, kot ga imamo danes, ga nismo imeli še nikoli. Kar manjka, so dobre zgodbe," poudarja.

Foto Bobo

 

V ozadju investicijskega zastoja je tudi širši strukturni problem slovenskega gospodarstva. Brezigar opozarja, da Slovenija še vedno temelji na delovno intenzivnih dejavnostih z nižjo dodano vrednostjo, kar omejuje rast produktivnosti.

Mrak to povzame še bolj neposredno: "Potencial za delovno intenzivno rast se je izčrpal. Ključ za rast BDP je produktivnost – druge poti ni."

Slovenija je tako v položaju, ko ima na eni strani kapital, na drugi pa zadržana podjetja. Manjka ključni element: zaupanje. Dokler bo – kot pravi Olaj – "država največje tveganje", bo kapital ostajal na računih, investicije pa samo v načrtih.