Bankirji vlagajo v vinograde, zavarovalničarji v sklade

Prvih nekaj mesecev v letu je obdobje, ko se običajno objavljajo finančni rezultati podjetij za preteklo leto: povleče se črta in oceni, kaj je bilo doseženo ter koliko je bilo ob tem zasluženo. Za menedžerje – pa tudi za druge zaposlene –, ki so dosegli uspeh oziroma rast prihodkov in dobička svojih podjetij, sledijo bonusi kot nagrada, ki lahko v regiji za najvišje vodstvo v največjih in najmočnejših podjetjih dosežejo tudi nekaj sto tisoč evrov.

Transparentnost podatkov o menedžerskih plačah in bonusih v regiji Adria se razlikuje od države do države, skupno pa jim je to, da velike regionalne ali mednarodne skupine praviloma objavljajo najpodrobnejše informacije o nagrajevanju vrhunskega menedžmenta v svojih letnih finančnih poročilih. Pogosto so v njih vidni natančni zneski fiksnega dela plače in spremenljivega dela (najpogosteje bonusov) kot tudi druge ugodnosti – za vsakega člana uprave, včasih tudi za druge najvišje menedžerje z menedžerskimi pogodbami.

Nekatera podjetja poročajo le o skupnem znesku plač in nadomestil najvišjega vodstva, med najmanj transparentnimi podjetji, ki kotirajo na borzi, pa so tista, kjer je vidna zgolj skupna vsota plač in nadomestil za vse zaposlene.

Po podatkih vseh petih uredništev Bloomberga Adria največje bonuse v povprečju prejemajo vrhunski menedžerji iz finančnega sektorja – bančništva, zavarovalništva in investicijskih skladov – vendar menedžerji iz drugih industrij z visokimi dobički, kot so farmacija, telekomunikacije, turizem ali energetika, ne zaostajajo veliko.

Nekatere od njih smo povprašali, kaj počnejo s tem denarjem oziroma ali ga vlagajo in kam. Bodimo iskreni: najbolje plačani menedžerji v regiji se niso pretirano razgovorili o tem. Pri podjetjih, ki kotirajo na borzi, predsedniki in člani uprav javno razkrivajo nakup delnic podjetja, ker jih k temu zavezuje zakonska obveznost, vsi drugi odgovori pa so večinoma splošni in diplomatsko zadržani.

Bankirji, ki proizvajajo vino, in zavarovalničarji, ki se "zavarujejo" v skladih

Začnimo s Slovenijo, najbolj razvitim gospodarstvom v regiji Adria. Najbolje plačani menedžer med borznimi podjetji, za katere so na voljo javni podatki, je izvršni direktor Krke Jože Colarič, ki je za leto 2024 prejel 582 tisoč evrov bruto fiksnega dohodka in 996 tisoč evrov bruto spremenljivega dela.

Treba je opozoriti, da so najnovejši dostopni podatki o menedžerskih plačah in bonusih v Sloveniji – tako kot v drugih državah regije – za leto 2024, saj se te informacije običajno objavljajo v revidiranih letnih poročilih uvrščenih družb, ki postanejo javnosti dostopna v obdobju od aprila do maja.

Predsednik uprave NLB Skupine Blaž Brodnjak je prav tako med redkimi menedžerji, ki zaslužijo več kot milijon evrov letno. V letu 2024 je prejel 743 tisoč evrov bruto plače z ugodnostmi in 241 tisoč evrov spremenljivega dela oziroma bonusa, povezanega s poslovnim uspehom NLB.

Jože Colarič iz Krke je na vprašanje Bloomberga Adria odgovoril kratko in ne preveč natančno: "Definitivno vlagam denar tam, kjer obstaja potencial za rast ali vsaj ohranitev vrednosti. Vedno kombiniram razsodnost in dolgoročne cilje." Colarič ima tudi 22.500 delnic Krke, ki po trenutni ceni znašajo približno 5,2 milijona evrov. Delnice podjetja so v letu 2025 zrasle skoraj za 50 odstotkov, rast pa se nadaljuje tudi letos.

Blaž Brodnjak je precej konkreten, ko govori o tem, kam vlaga svoj denar. Svoj kapital vlaga v družinsko podjetje Familija Estate, ki proizvaja vino v regiji Haloze, znani po vinogradih, je objavila NLB. Brodnjak po letnem poročilu za leto 2024 poseduje tudi 1.700 delnic banke. Po ceni 184 evrov na delnico (cena ob času pisanja tega teksta) to znaša 312.800 evrov. Delnice NLB so v letu 2025 zrasle za 45 odstotkov.

Predsednik upravnega odbora Cinkarne Celje Aleš Skok nam je povedal, da vlaga v slovenske delnice. Pred kratkim je prodal večji del delnic Cinkarne, kupljenih leta 2024, in dosegel nekaj manj kot 82 tisoč evrov dobička. V letu 2024 je Skok prejel 306.918 evrov bruto fiksnega dohodka in 69.692 evrov spremenljivega dela.

NLB

 

Če bi svoj denar vložil v slovenski borzni indeks SBITOP, bi lani dosegel donos približno 50 odstotkov oziroma približno 57 odstotkov ob upoštevanju dividend.

Svoj investicijski pristop je za Bloomberg Adria pojasnil tudi izvršni direktor Zavarovalnice Triglav Andrej Slapar, ki "sledi premišljenemu in dolgoročnemu investicijskemu pristopu pri upravljanju osebnih financ". Poudarja, da je zagovornik odgovornega finančnega načrtovanja, zaradi česar velik del naložb usmerja v različne oblike življenjskega in pokojninskega zavarovanja.

Slapar del sredstev vlaga tudi v investicijske sklade Skupine Triglave "po načelu diverzifikacije in postopne rasti". Prav tako vlaga v delnice same Zavarovalnice Triglav, s čimer osebno izraža zaupanje v strategijo in razvoj podjetja.

Andrej Slapar je v letu 2024 prejel 227.408 evrov fiksne plače in 46.139 evrov spremenljivega dela. Drugi slovenski menedžerji, ki smo jih povprašali o vlaganjih, niso odgovorili.

S hrvaškim top bonusom: dva luksuzna avtomobila ali ena rabljena jahta

Na Hrvaškem, čeprav Zakon o delu ne določa izrecno, da morajo zaposleni prejemati bonuse za delovne rezultate, je takšna oblika nagrajevanja – predvsem na najvišjih položajih – eden od običajnih načinov motivacije. Zato ne preseneča, da številna hrvaška podjetja svojim najvišjim menedžerjem ali članom uprave izplačujejo letne bonuse v vrednosti več sto tisoč evrov, ki so postali običajen del njihovih prihodkov.

Čeprav se zneski menedžerskih plač in bonusov redko javno komentirajo, finančna poročila kažejo, da so bonusi pomemben mehanizem nagrajevanja menedžmenta.

Na Hrvaškem, tako kot v drugih državah regije, ne obstaja enoten model določanja bonusov. Običajno so povezani z doseganjem vnaprej določenih poslovnih ciljev: rast prihodkov, dobiček, EBITDA, znižanje stroškov, povečanje tržnega deleža ali uspešno izvedene reorganizacije in prevzemi.

Delodajalci takšen sistem upravičujejo s potrebo, da privabijo in zadržijo kakovostne menedžerje v konkurenčnem okolju. Če želijo hrvaška podjetja obdržati ljudi, ki lahko upravljajo kompleksne sisteme in sprejemajo ključne odločitve, morajo ponuditi plače in bonuse, primerljive s tistimi v regiji in Evropski uniji.

Kolikšni so bonusi na Hrvaškem?

Po javno dostopnih podatkih nekaterih podjetij, uvrščenih na Zagrebško borzo, se letni bonusi za člane uprave v največjih hrvaških družbah pogosto gibljejo okoli – včasih tudi nad – 200 tisoč evrov.

Kot primer izstopa Atlantic Grupa, ki se med podjetji, za katera smo preverili podatke, najbolj razlikuje po zneskih. Po njihovem poročilu o prejemkih se letni bonusi določajo na podlagi individualnih pogodb s člani uprave in so povezani z doseganjem ključnih finančnih in nefinančnih kazalnikov uspešnosti. Zneski, izplačani v letu 2024, so se gibali od 220 tisoč do skoraj 350 tisoč evrov.

Najvišji letni bonus je prejel predsednik uprave Emil Tedeschi, in sicer 366.066 evrov, medtem ko je Lada Tedeschi Fiorio prejela bonus v vrednosti 223.942 evrov. Med drugimi člani uprave je imel najvišji znesek podpredsednik skupine za korporativne aktivnosti Neven Vranković (349.906 evrov), najnižji bonus pa je prejel podpredsednik skupine za delikatesne namaze, donacije in internacionalizacijo Enzo Smrekar (232.616 evrov).

Visoki bonusi so zabeleženi tudi v Adris grupi. Po poročilu o prejemkih je bil članu uprave Marku Remenaru v letu 2024 izplačan letni bonus v vrednosti 212.145 evrov.

Podoben okvir je viden tudi v Croatia osiguranju, kjer je podjetje za letne bonuse članom uprave v letu 2024 skupaj namenilo 463.225 evrov. Največji posamezni bonus je prejel predsednik uprave Davor Tomašković (222.328 evrov), sledi član uprave Robert Vučković (96.473 evrov), medtem ko so bili ostali zneski nižji – predvsem zato, ker angažma posameznih članov ni zajemal celotnega poslovnega leta.

V Končar Elektroindustriji je sistem nagrajevanja precej bolj uravnotežen: po podatkih za leto 2024 so vsi člani uprave prejeli enak letni bonus v vrednosti 114.673 evrov. Primeri nekaterih največjih hrvaških podjetij kažejo, da so bonusi menedžmenta na splošno visoki, vendar relativno enakomerni znotraj posameznih sektorjev.

Kaj se zgodi s tem denarjem po izplačilu?

Težko je dati enoznačen odgovor, a jasno je, da zneski odpirajo številne možnosti. Če vzamemo prej omenjene letne zneske, najvišje uvrščeni menedžerji v povprečju prejmejo nekaj več kot 250 tisoč evrov bonusa letno.

Po številnih komentarjih na družbenih omrežjih menedžerji bonusov ne porabijo, ampak jih vlagajo. Nepremičnine so še vedno ena izmed najpogostejših izbir – stanovanja v Zagrebu ter hiše in stanovanja na Jadranu. Če upoštevamo, da je bila lani povprečna cena kvadratnega metra novega stanovanja prodanega na Hrvaškem 2.754 evrov, lahko menedžer s povprečnim bonusom vloži v stanovanje, veliko približno 90 kvadratnih metrov. Seveda del denarja odide tudi za osebno potrošnjo.

Bloomberg Businessweek Adria

 

Avtomobili višjega razreda, luksuzna potovanja ter zasebne šole in fakultete za otroke so prav tako nekatere od možnosti. Povprečen znesek bonusa na primer zadostuje za dva avtomobila, kot je osnovni model audija A8, ali za "rabljeno" jahto dolžine deset metrov, staro nekaj let. Poleg nepremičnin in premičnin menedžerji pogosto vlagajo tudi v finančne instrumente – delnice, investicijske sklade in zasebne pokojninske načrte.

Najbolje plačani menedžerji v Srbiji raje vlagajo v nepremičnine

Izkušnje iz Srbije kažejo, da se menedžerski bonusi vlagajo predvsem v nepremičnine, ob rastočem interesu za depozite, pokojninske sheme in življenjsko zavarovanje. Delnice in skladi so prisotni v manjšem obsegu, čeprav se tudi to počasi spreminja, kot navajajo sogovorniki.

Rade Rakočević, direktor Senzal Capitala, je za Bloomberg Adria povedal, da je opazno, kako vse več menedžerjev iz Srbije vlaga na kapitalskih trgih in v domače alternativne sklade, med drugim tudi zaradi davčnih olajšav, ki jih taka vlaganja prinašajo.

Najjasnejšo sliko o tem, kako se bonusi določajo v najuspešnejših srbskih podjetjih, prikazujejo družbe, ki so zakonsko obvezane objavljati poročila o prejemkih. Ta pokažejo, da bonusi redkeje predstavljajo "denarno nagrado", pogosteje pa so orodje upravljanja uspešnosti, vezano na specifične cilje: dobičkonosnost, EBITDA, denarni tok, investicije in operativno učinkovitost.

Tak model je zlasti viden v Naftni industriji Srbije – NIS, kjer so fiksne in spremenljive komponente natančno ločene, bonusi izvršnega menedžmenta pa neposredno povezani z doseganjem poslovnih ciljev. Poročila iz preteklih let kažejo tudi, da je pomemben del celotne kompenzacije sestavljen iz ugodnosti – od zavarovanj do dodatnih dolgoročnih aranžmajev. (Kljub ameriškim sankcijam proti NIS-u struktura kompenzacije ostaja relevanten primer izračuna menedžerskih bonusov v Srbiji.)

Po finančnem poročilu NIS za leto 2024 je skupina na dan 31. decembra 2024 in 2023 priznala 1.287.663 dinarjev, kar znaša približno 11 tisoč evrov, kot kompenzacijo ključnega vodstva (generalni direktor, člani upravnega odbora, odbor skupščine delničarjev, svetovalni odbor in sekretar družbe). Ključna nadomestila vključujejo plače, bonuse in druge prispevke.

Ko govorimo o višini denarnega bonusa, uradnih statistik za Srbijo, ki bi potrdile enoten razpon ali odstotek, ni. Kljub temu se po primerih iz prakse bonusi običajno gibljejo od 20 do 30 odstotkov letne bruto plače, za položaje, ki neposredno ustvarjajo prihodke podjetju, pa lahko dosežejo tudi 50 odstotkov. Spremenljive komponente so pogostejše v EU kot v Srbiji, še zlasti na vrhu menedžmenta. V bančnem in finančnem sektorju so strogo regulirane: osnovno pravilo je, da bonus ne sme presegati 100 odstotkov fiksne plače menedžerja oziroma do 200 odstotkov s soglasjem delničarjev.

V Srbiji se bonus najpogosteje pretvori v nepremičnino: stanovanje v mestu, hišo ali stanovanje za oddajo. Nepremičnine služijo kot naložba, zaščita pred inflacijo, vir prihodkov in simbol družbenega statusa. Takšna izbira je dodatno spodbudila manj razvito kulturo vlaganja v vrednostne papirje in omejeno likvidnost kapitalskega trga.

Drugi močan steber so bančni depoziti. Podatki Narodne banke Srbije kažejo, da je varčevanje prebivalstva – vključno s skupinami z višjimi dohodki – na rekordnih ravneh, kar potrjuje globoko zakoreninjeno nagnjenost k varnosti pri vlaganju. Tudi pri menedžerjih z visokimi dohodki del bonusa pogosto konča na terminskih depozitih, vsaj kot začasna rešitev.

Tretji, pogosto manj opazen steber, so prostovoljni pokojninski skladi. Rast njihovega premoženja v zadnjih letih kaže, da so postali skoraj standardni del menedžerske finančne strategije – bodisi prek podjetniških programov bodisi prek individualnih vplačil iz bonusov. Poleg tega vrhunski menedžment vse pogosteje vidi življenjsko zavarovanje kot temeljni element finančne zaščite.

Del bonusov gre tudi za potovanja in doživetja: daljši dopusti, eksotične destinacije, velnes in podobne aktivnosti. Ta segment pridobiva pomen z rastjo zavedanja o ravnovesju med delom in zasebnim življenjem, pa tudi kot psihološka protiutež dolgoročnim naložbam – medtem ko je večji del bonusov usmerjen v "odloženo zadovoljstvo", izkušnje prinašajo takojšnji občutek nagrade.

Bloomberg Businessweek Adria

 

"Ljudje v Srbiji še vedno čutijo odpor do bonusov, ker še vedno glede na razmišljanje iz časa socializma menijo, da če v strukturi podjetja obstaja bonus, osnovna plača verjetno ni konkurenčna. Vendar je to napačna perspektiva. Pravzaprav je veliko bolje delati v podjetju, ki ponuja nižjo osnovno plačo, a jasno in odprto formulo bonusa, kajti te formule niso "zaklenjene" in nimajo največjih zneskov," za Bloomberg Adria pojasnjuje Milica Malešević, svetovalka za razvoj poslovanja.

Za dobre menedžerje je obračun plače z bonusom na koncu bistveno ugodnejši od izključno fiksne plače, dodaja. "Številna podjetja danes transformirajo svoje politike prav prek shem bonusov, da bi motivirala zaposlene. Čeprav je osnova morda nižja, je učinek ob koncu leta bistveno boljši kot pri izključno fiksnih plačah," zaključuje Malešević.

Banke so najbolj transparentne pri poročanju o menedžerskih plačah in bonusih

Praksa v Bosni in Hercegovini ter Severni Makedoniji glede bonusov je skoraj identična. Izplačila obstajajo v več sektorjih, a niso popolnoma pregledna. Bonusi so najpogostejši v finančnih podjetjih – bankah, zavarovalnicah in investicijskih skladih – vendar se izplačujejo tudi v trgovini, farmaciji in telekomunikacijah, povsod, kjer so rezultati merljivi. Bonus je običajno vezan na letno plačo in jasno določene cilje, izplačilo pa je odvisno od doseženih poslovnih rezultatov.

V Severni Makedoniji, kot tudi v delu regije, obstajata dve vrsti podjetij: mednarodna, kjer se uporabljajo bonusne strukture in sheme, določene znotraj skupine, ter domača podjetja, kjer so bonusi najpogosteje ad hoc – odvisni od rezultatov – in večinoma dogovorjeni neposredno med lastnikom in menedžerjem.

Primer razvitih shem bonusov v mednarodnih skupinah je Makedonski Telekom, ki v letnem poročilu za 2024 navaja, da je bil že leta 2015 uveden program dolgoročne motivacije kot del globalnega sistema kompenzacij znotraj skupine Deutsche Telekom. Program temelji na delnicah, ki se izplačujejo v denarju: izvršni menedžerji prejmejo virtualne delnice glede na individualne rezultate. Število virtualnih delnic na koncu štiriletnega obdobja se določi glede na doseganje ključnih kazalnikov.

"V mednarodnih podjetjih, prisotnih v državi, če govorimo o najvišjem menedžmentu, t. i. C-nivoju, lahko bonusi vključujejo več komponent. Najpogosteje so v razponu od 20 do 40 odstotkov bruto letne plače, odvisno od podjetja. Višina je odvisna od več dejavnikov: uspešnosti, doseženih finančnih rezultatov, rezultatov samega menedžerja, rezultatov podjetja na ravni države in znotraj skupine," pojasnjujejo svetovalna podjetja v Skopju, specializirana za izbor in rekrutiranje menedžerskih kadrov.

Takšni paketi lahko vključujejo tudi druge komponente, kot je vse pogostejše menedžersko zavarovanje, ki se uporablja kot neke vrste bonus za zvestobo. "Premijo plača podjetje in, v dogovoru z zavarovalnico, lahko tudi izplačilo zavarovane vsote menedžerju, vendar ni nujno, odvisno od njegovih rezultatov in ali je ostal v podjetju v dogovorjenem obdobju, ali je podaljšal pogodbo," pojasnjujejo sogovorniki.

Kar zadeva višino bonusov, iz poročil, posredovanih Makedonski borzi, izhaja, da imajo največje bonuse najvišji menedžerji podjetij z največjim dobičkom v letu 2024, torej banke. Samo tri največje banke – Stopanska banka, Komercijalna banka in NLB – so dosegle skoraj 192 milijonov evrov čistega dobička.

V njihovih letnih poročilih smo preverili, koliko zaslužijo vrhnji menedžment ter sektorski direktorji. Ni mogoče natančno določiti, kdo je najbolje plačani bankir, saj popolnoma primerljivih in podrobnih podatkov za vse banke ni.

V NLB Banki in Stopanski banki je najbolj pregledno prikazano, koliko je prejel vsak član uprave. V NLB je največ v letu 2024 prejel Peter Zelen, član uprave: 148 tisoč evrov bruto plače, 19.500 evrov spremenljivega dela ter 75 tisoč evrov na podlagi drugih pravic – skupaj približno 242 tisoč evrov.

Stopanska banka prav tako navaja posamezne zneske: predsednik uprave in glavni izvršni direktor Diomidis Nikoletopoulos je prejel največ – 139 tisoč evrov fiksnega dela (bruto plača) in 41 tisoč evrov bonusa.

Vendar vrhnji menedžment NLB in Stopanske banke ni tisti, ki je absolutno zaslužil največ med tremi največjimi, t. i. sistemskimi bankami. Največji znesek je bil izplačan članom uprave Komercijalne banke – skoraj 2,2 milijona evrov. Ker ima banka pet članov uprave, to pomeni, da je vsak povprečno prejel približno 440 tisoč evrov bruto. Od skupnih 2,2 milijona evrov se 1,2 milijona nanaša na fiksni del (bruto plače), približno 980 tisoč evrov pa na spremenljivi del.

V spremenljivi del, kot pojasnjuje banka, spadajo t. i. plačila na podlagi poslovne uspešnosti (menedžerski bonusi), regres, novoletna nadomestila, strokovno izobraževanje, menedžersko zavarovanje, zasebno zdravstveno zavarovanje in morebiti druge postavke. Podobna struktura je, po dostopnih poročilih, tudi v drugih bankah.

V letnem revidiranem poročilu Komercijalne banke ni navedeno, koliko je točno zaslužil vsak član uprave, vendar je logično sklepati, da je predsednik odbora Hari Kostov najbolje plačani menedžer.

Od preostalih podjetij, uvrščenih na Makedonsko borzo, še zlasti tistih, ki sestavljajo indeks MBI10, tako rekoč nobeno ni objavilo posameznih zneskov plač in bonusov vrhnjega menedžmenta. Farmacevtsko podjetje Alkaloid navaja, da je leta 2024 menedžerska ekipa štela 146 oseb, vključno s člani uprave. Bruto nadomestila za plače in nagrade, regres, novoletno nadomestilo, menedžersko zavarovanje, odpravnine, jubilejne nagrade in zasebno zdravstveno zavarovanje so skupaj znašali 11,1 milijona evrov, od tega 9,2 milijona fiksni del, 1,93 milijona spremenljivi del.

Makedonski Telekom je objavil, da je skupni znesek plač ključnega menedžmenta znašal približno 950 tisoč evrov, znesek bonusov pa okoli 1,3 milijona evrov. V gradbenem podjetju Granit je bilo leta 2024 organom upravljanja in nadzora izplačanih 1,1 milijona evrov bruto za plače, nagrade in nadomestila za sodelovanje v upravnih organih, medtem ko so v farmacevtskem podjetju Replek skupni bruto letni prejemki nadzornega in upravnega odbora v letu 2024 znašali približno 500 tisoč evrov na podlagi redne plače in drugih nadomestil.

Kdor razume finance, svoj bonus vlaga v finančne instrumente

V Bosni in Hercegovini strokovnjaki pravijo, da se bonusi najpogosteje izplačujejo v finančnem sektorju, kjer obstajajo jasna pravila. "Bonus se lahko izplača v tekočem letu za rezultate, dosežene v prejšnjem letu, lahko pa tudi do 31. decembra za to leto," pravi Miloš Grujić, strokovnjak z dolgoletnimi izkušnjami v finančnih institucijah.

Podatki iz bančnih objav za leto 2024 kažejo pomembne razlike v zneskih spremenljivih nagrad, ki vključujejo tudi bonuse.

V UniCredit Banki Mostar so bruto spremenljive nadomestila znašala 1,77 milijona KM (1 KM = 0,51 EUR) v letu 2024, od tega se 1,38 milijona KM nanaša na sedem članov uprave. Nadomestila so bila izplačana v gotovini.

V Addiko Banki Banja Luka se bonusi obračunavajo in izplačujejo enkrat letno, razen stimulacijskih shem, ki se obračunavajo in izplačujejo četrtletno. Banka je v letu 2024 izplačala 1,7 milijona KM spremenljivih nadomestil, od tega je bilo 1,4 milijona bonusov in prodajnih stimulacij. Poleg letnega bonusa ima banka tudi okvir za spodbujanje povečanih uspešnosti, na podlagi katerega dodeljuje spremenljiva nadomestila, povezana z vrednostjo delnic članov uprave.

V Raiffeisen banki v BiH lahko spremenljivo nadomestilo vključuje letni bonus, izplačila na podlagi stimulacije za zmanjšanje tveganja in druge posebne oblike spremenljivih nadomestil. Leta 2024 je banka v stimulacijske sheme vključila 530 zaposlenih, medtem ko je bilo 323 zaposlenih predvidenih za izplačilo letnega bonusa. Spremenljiva nadomestila za upravo (pet članov) so znašala 159 tisoč KM, medtem ko je 74 zaposlenih skupaj prejelo 365 tisoč KM.

Kar zadeva vlaganje bonusov, Grujić poudarja, da so ljudje iz finančnega sektorja strokovno visokousposobljeni in znanje običajno vlagajo '’pametneje'’, torej pogosteje izberejo naložbe v finančne instrumente, ne zgolj v nepremičnine – čeprav nepremičnine niso izključene.

Drugi sogovorniki dodajajo, da bonusi, poleg vlaganj v nepremičnine, končajo tudi v policah življenjskega zavarovanja, za izobraževanje otrok, potovanja in nakup avtomobilov. Na koncu del konča tudi na depozitih, ki v BiH iz leta v leto rastejo.

Podobno je v Severni Makedoniji, kjer depoziti rastejo kljub zgodovinsko nizkim obrestnim meram. Indikativno je, da varčevanje raste kljub inflaciji, ki je bila – in še vedno je – višja od obresti na depozite, zaradi česar se realno premoženje varčevalcev zmanjšuje. Kljub temu nekaj ljudi z višjimi dohodki in prihranki, kot so menedžerji, ta denar vlaga tudi v druge instrumente – delnice in sklade – ob tradicionalni izbiri nepremičnin, kar potrjujejo tudi sogovorniki iz finančne skupnosti.

"Pri nas je mogoče ob novoletnih praznikih zaznati izrazito sezonsko dinamiko, še zlasti v decembru, ki je tradicionalno eden najbolj aktivnih mesecev tako po številu vplačil kot po številu novih vlagateljev," pravi Andrijana Popovska, izvršna direktorica družbe za upravljanje skladov VFP Fund Management.

Dodaja, da je del te rasti povezan z izplačilom letnega regresa in letnih bonusov v podjetjih, kar ljudem omogoča dodatni prostor za finančne odločitve zunaj rednega mesečnega proračuna.

Mihajlo Brova Zikov z oddelka borznih posrednikov Komercijalne banke pravi, da po njegovih ocenah približno 30 do 50 odstotkov denarja, ki ga njihovi klienti prejmejo z bonusi, nagradami in podobnim, vložijo v finančne instrumente.

"Vlagajo v delnice, obveznice, tuje ETF-sklade in podobno. Prav tako naši državljani, ki posedujejo delnice domačih podjetij, ki izplačujejo dividende, denar od teh kapitalnih dobičkov najpogosteje ponovno vlagajo v delnice istega ali drugega podjetja na Makedonski borzi," dodaja Brova Zikov.

Pri pripravi besedila so sodelovali Bojana Lazarević, Marta Premužak, Svjetlana Šurlan in Urban Červek.