Vrednost industrijske proizvodnje v Sloveniji se je februarja rahlo znižala, ob tem pa so upadli tudi prihodki od prodaje v industriji, medtem ko so zaloge nadaljevale rast. Podatki kažejo na ohlajanje aktivnosti, ki ga spremljajo tudi spremembe v strukturi povpraševanja.
Skupna vrednost industrijske proizvodnje je bila na mesečni ravni nižja za 0,1 odstotka. Rast je bila zabeležena v rudarstvu, kjer se je proizvodnja povečala za 5,8 odstotka, ter v predelovalnih dejavnostih, kjer je narasla za 3,1 odstotka. Po drugi strani je izrazit padec v oskrbi z električno energijo, plinom in paro, kjer se je proizvodnja znižala za skoraj petino, izničil pozitivne učinke drugih dejavnosti.
Po namenu porabe je bila slika mešana. Proizvodnja proizvodov za široko porabo se je povečala za 10,5 odstotka, medtem ko je proizvodnja proizvodov za investicije ostala skoraj nespremenjena. Nasprotno pa se je proizvodnja proizvodov za vmesno porabo zmanjšala za 4,2 odstotka, kar lahko nakazuje na šibkejšo industrijsko aktivnost v dobavnih verigah.
Na medletni ravni se je industrijska proizvodnja znižala za 2,5 odstotka. Največji padec je bil ponovno v energetskem segmentu, kjer se je proizvodnja zmanjšala za skoraj tretjino, ter v rudarstvu, medtem ko so predelovalne dejavnosti zabeležile zmerno rast.
Podoben trend je zaznati tudi pri prihodkih. Skupni prihodek od prodaje v industriji se je na mesečni ravni znižal za 2,1 odstotka. Največji padec so zabeležile predelovalne dejavnosti, medtem ko je rudarstvo rahlo izboljšalo rezultate. Z vidika strukture prodaje so se prihodki zmanjšali pri proizvodih za investicije in vmesno porabo, medtem ko je prodaja proizvodov za široko porabo nekoliko zrasla.
Na medletni ravni je bil padec prihodkov manj izrazit in je znašal 0,4 odstotka, kar kaže na relativno stabilnost prodaje kljub kratkoročnim nihanjem. Kljub temu so se prihodki zmanjšali tako v rudarstvu kot v predelovalnih dejavnostih.
V nasprotju s padcem proizvodnje in prihodkov pa so se zaloge povečale. Njihova vrednost je bila na mesečni ravni višja za 1,7 odstotka, na letni ravni pa za 0,3 odstotka. Rast zalog lahko kaže na upočasnjevanje povpraševanja, saj podjetja proizvedenega blaga ne prodajo v enakem tempu kot prej.
Kombinacija upada proizvodnje in prihodkov ter rasti zalog nakazuje, da se industrijski sektor sooča z ohlajanjem gospodarske aktivnosti, pri čemer ostajajo ključni izzivi povezani z energijo in dinamiko povpraševanja v dobavnih verigah.