Študenti so nazaj: Od stanovanjske krize do velikih zaslužkov

Jutri se v predavalnice po štirih mesecih vračajo študenti. Teh je po uradnih podatkih vsako leto manj, a težave, s katerimi se soočajo, ostajajo. 

Kako stanovanjska kriza vpliva na študente, ki se odločajo za študij v urbanih središčih države in kakšno je stanje na trgu študentskega dela?

Delež študentov upada

Po podatkih Statističnega urada (Surs) je delež mladih med 19. in 24. letom starosti, ki so vključeni v višješolsko in visokošolsko izobraževanje, 48,4-odstoten. Delež javnih izdatkov, namenjenih za formalno izobraževanje, pa je v lanskem letu obsegal 5,3 odstotka BDP.

V lanskem šolskem letu je bilo v terciarno izobraževanje vpisanih 80.648 študentov, kar je za 0,8 odstotka več kot leto prej, je razvidno iz podatkov Sursa. Na Sursu še ugotavljajo, da je bilo v lanskem šolskem letu več študentov kot v prejšnjem, a za okoli 12 tisoč manj kot pred desetimi leti.

Kar 55 odstotkov visokošolskih študentov je bilo vpisanih v študijske programe prve stopnje, 28,5 odstotka v magistrske programe, 4,6 odstotka pa v doktorske programe. Podobno kot v prejšnjih študijskih letih so med študenti terciarnega izobraževanja po deležu prevladovale ženske (57,9 odstotka) in redni študenti. Rednih študentov je v tekočem študijskem letu skoraj tri četrtine (74,6 odstotka), izrednih študentov pa 25,4 odstotka.

Manjše generacije mladih in študentov bodo počasi zarezale tudi na trg dela, kot navaja Surs v svojem zadnjem poročilu, pa demografija nima več oblike piramide, ampak zdaj bolj spominja na vazo ali žaro.

"Če je še pred desetletjem veljalo, da delodajalci raje izberejo študenta kot redno zaposlenega – včasih so bili študentje tudi stroškovno veliko cenejši, danes so po strošku primerljivi redno zaposlenim – danes delodajalci težko dobijo tako ene kot druge. Vedno manj je mladih, vedno več delavcev se upokojuje in nekaj je tudi bega možganov v tujino. Slovenija bo imela tu v prihodnje izredno velike izzive," je povedala strokovna direktorica e-Študentskega servisa Vesna Miloševič Zupančič.

Iz omenjenih demografskih razlogov tudi na trgu študentskega dela izrazito delujeta ponudba in povpraševanje, ugotavlja Miloševič Zupančič. "Delodajalci pogosto omenijo, kako malo prijav mladih dobijo za prosto mesto ali pa celo ostanejo brez kandidata, medtem ko se je pred desetletjem na eno mesto prijavila množica in so lahko izbirali. Danes je situacija ravno obrnjena – danes izbirajo mladi," pove.

Študentski dom Ljubljana

 

Stanovanjska stiska v prestolnici

Splošno povpraševanje po najemnih stanovanjih v Ljubljani ostaja veliko, še večje pa je te dni, saj je znano, kateri študentje ne bodo dobili postelje v študentskih domovih. Cena za mesečni najem postelje se v povprečju giblje okoli 200 evrov na mesec.

V prestolnici po podatkih Univerze v Ljubljani vsako leto študira okoli 40 tisoč študentov. Natančnih podatkov, koliko jih prihaja iz drugih slovenskih mest, pa ni mogoče dobiti. Ponudba javnih študentskih domov, ki jih upravlja Študentski dom Ljubljana, je očitno premajhna, saj povpraševanje vsako leto močno presega ponudbo.

Na letošnji razpis, ki se je zaključil v sredini avgusta, se je za bivanje v ljubljanskih študentskih domovih prijavilo nekaj več kot 8.600 prosilcev, na voljo pa je nekaj več kot sedem tisoč postelj. Kot so nam sporočili iz Študentskega doma Ljubljana avgusta, so prejeli 6.196 vlog za podaljšanje subvencioniranega bivanja in 2.517 vlog novih prosilcev.

Povprečna subvencionirana cena bivanja na ležišče je 85,28 evra mesečno, smo ugotavljali avgusta. Najnižja subvencionirana stanarina je v domu Akademski kolegij in v domu na Gerbičevi, kjer znaša 49,50 evra. Najvišja subvencionirana stanarina je za enoposteljno sobo v domu na Litostrojski in stane 149 evrov. V navedeno stanarino niso všteti stroški varovanja in dežurstev, ki jih stanovalci opravljajo na recepcijah domov. Subvencija za subvencionirano bivanje v javnih študentskih domovih je 27,80 evra, našteva Igor Brlek iz zavoda Študentski dom Ljubljana.

Ponudba študentskih del presega povpraševanje

Ob misli na študentsko delo večina pomisli na dela v gostinstvu, ki pa po podatkih e-Študentskega servisa zajemajo zgolj osem odstotkov vseh študentskih del. Študentsko delo je pomemben segment trga dela, čeprav oblikuje le dva odstotka celotnega trga dela.

Na straneh Bloomberg Adria vsak mesec pripravljamo pregled študentskih del. V avgustu je bilo prostih študentskih del približno 2.500, teden dni pred začetkom novega študijskega leta pa se je to število povzpelo na 3.330. Kakšna dela si lahko obetajo študentski iskalci zaposlitve z začetkom novega akademskega leta in katera dela so najbolje plačana?

"Poleti se opravi večina študentskega dela, ker imajo takrat dijaki in študentje čas in nimajo šolskih obveznosti. V tem obdobju se ponudba vsako leto nekoliko zmanjša, ker se prosta dela oddajo. Po koncu počitnic število prostih del ponovno naraste, ker gredo dijaki nazaj v šolo in se študenti se pripravljajo na začetek študijskega leta, zato nimajo več časa delati," je o porastu oglasov za delo povedala strokovna direktorica e-Študentskega servisa.

Mladi največ povprašujejo po delih, ki so najbolje plačana, se opravljajo pri uglednih delodajalcih in so predvsem strokovna dela v smeri šolanja, ki prinašajo izkušnje, kompetence in vodijo do morebitne redne zaposlitve, ugotavlja Miloševič Zupančič.

Depositphotos

 

"Ponudba prostih študentskih del še vedno presega povpraševanje mladih, saj so generacije mladih manjše. V začetku leta 2024 je bilo po podatkih Sursa kar 29,3 odstotka manj mladih kot leta 1991," pove Miloševič Zupančič.

Miloševič Zupančič opozori tudi, da se neskladnost med ponudbo in povpraševanjem odraža tudi na rednem trgu dela pri rednih zaposlitvah in pri stopnjah brezposelnosti mladih, ki je po podatkih Sursa za 4,6 odstotne točke nižja od povprečja EU in je peta najnižja stopnjo brezposelnosti mladih v Evropi.

Minimalna urna postavka narašča

Minimalna urna postavka za študentsko delo se je januarja povišala na 6,20 evra neto (7,21 evra bruto), zaradi velikega pomanjkanja kandidatov na trgu dela pa se poleg zakonsko določene minimalne urne postavke dvigajo tudi vse urne postavke za študentsko delo.

"Ker je mladih manj in ker nimajo veliko časa za delo zaradi študijskih obveznosti, urne postavke rastejo, hkrati pa imajo možnost izbire tistih del, ki jim bolj ustrezajo glede na urnike in glede na smer študija," pove strokovna direktorica e-Študentskega servisa.

Po podatkih e-Študentskega servisa je povprečna urna postavka, ki jo ponujajo delodajalci na trgu dela, že 8,44 evra bruto na uro ali 7,13 evra neto na uro.

"Na začetku novega študijskega leta bi mladim svetovali, da na prvo mesto postavijo šolo oziroma študij. Poleg spoznavanja vrstnikov, s katerimi spletejo zelo pomembne vezi in si širijo mrežo poznanstev za celo življenje, poleg nepozabnih študentskih žurov pa se, ko jim bo čas dopuščal, lahko vključijo tudi v študentsko delo," študentom svetuje Miloševič Zupančič.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar