Študentsko delo: 'Dela z minimalno urno postavko ne najdejo kandidatov'

Študentsko delo je pomemben segment trga dela, čeprav oblikuje le dva odstotka celotnega trga dela. Skoraj dve tretjini mladih opravi vsaj eno uro dela na leto prek študentskega servisa. V zadnjih letih ponudba delodajalcev presega povpraševanje pri mladih v vseh segmentih študentskega dela, kažejo podatki e-Študentskega servisa.

Kar 70 odstotkov študentskega dela se opravi v poletnih mesecih, ko delodajalci iščejo največ dodatne pomoči zaradi dopustov in povečanega obsega dela, študenti in dijaki pa v povprečju delajo dva meseca in pol. Kakšno je stanje na trgu študentskega dela pred letošnjim poletjem?

"Večina študentskega in dijaškega dela je še vedno opravljenega med vikendi in počitnicami ter v obdobjih brez predavanj in izpitov, ko imajo dijaki in študenti čas za občasno in začasno delo," je povedala Vesna Miloševič Zupančič, strokovna direktorica e-Študentskega Servisa. "Mladim je pomembno, da je šolanje na prvem mestu, študentsko delo pa je nekaj dodatnega; za izboljšanje finančnega položaja ter pridobivanje izkušenj."

Pri e-Študentskemu servisu še vedno opazujejo, da ponudba delodajalcev presega povpraševanje pri mladih v vseh segmentih študentskega dela. "Največje pomanjkanje se kaže v dejavnostih trgovine ter gostinstvo in turizem. Mladi se danes bolj strateško odločajo za študentska dela, ki so povezana z njihovo smerjo izobraževanja in ponujajo priložnosti za razvoj kompetenc in pridobivanje izkušenj, ki vodijo do redne zaposlitve," pove Miloševič Zupančič.

Študentsko delo je po obdavčitvi primerljivo drugim zaposlitvam. Za 100 evrov neto nakazila za dijaka oziroma študenta, delodajalec plača kar 161,82 evra davkov in prispevkov. "Plačilo je za mlade bolj varno kot v kakšni drugi obliki, saj pride do neplačila le v dveh primerih na 10 tisoč primerov. Večini mladih zaradi šolanja zelo odgovarja, da se ne vežejo na delodajalca, ampak da si lahko ves čas prilagajajo delo šolanju in zamenjajo delodajalca," pove.

Miloševič Zupančič opozori, da morajo mladi poznati pravice in dolžnosti, ki jih imajo pri opravljanju študentskega dela. "Obvezno je, da pred začetkom dela dvignejo napotnico, ki predstavlja pravno podlago za delo, oglaševana urna postavka mora biti tudi plačana kot tudi uvajanje v delovni proces in zagotovljena pravica do odmora za malico."

Porast urne postavke

Minimalna urna postavka za študentsko delo se vsako leto uskladi z minimalno plačo. Letošnje leto je narasla na 7,21 evra bruto na uro opravljenega dela ali 6,20 evra neto, zaradi velikega pomanjkanja kandidatov na trgu dela pa se poleg zakonsko določene minimalne urne postavke dvigajo tudi vse urne postavke za študentsko delo.

Po podatkih e-Študentskega servisa je povprečna urna postavka, ki jo ponujajo delodajalci na trgu dela, že 8,44 evra bruto na uro ali 7,13 evra neto na uro.

"Minimalno urno postavko najdemo pri približno 14 odstotkih oglasov za delo in to so dela, ki se najtežje oddajo. Pred lanskim poletjem je bilo oglasov z minimalno urno postavko 18 odstotkov," pove strokovna direktorica e-Študentskega servisa.

Depositphotos

 

Dela z minimalno urno postavko ne najdejo kandidatov

Kako uspešni pri pridobivanju kandidatov za delo so delodajalci, ki oglašujejo študentska delovna mesta z minimalno uro postavko? "Za takšna dela delodajalci ne najdejo kandidatov oziroma jih zelo težko najdejo, zlasti v Ljubljani, ker je prisotnih veliko šolajočih se mladih, tako dijakov kot tudi študentov," pove Miloševič Zupančič.

Ker je študentov manj in ker nimajo veliko časa za delo zaradi študijskih obveznosti, urne postavke rastejo, hkrati pa imajo možnost izbire tistih del, ki jim bolj ustrezajo glede na urnike in smer študija, še pove Miloševič Zupančič, ki doda, da delodajalci ponujajo vedno višje urne postavke.

Mladi največ povprašujejo po delih, ki so najbolje plačana, se opravljajo pri uglednih delodajalcih in so predvsem strokovna dela v smeri šolanja, ki prinašajo izkušnje, kompetence in vodijo do morebitne redne zaposlitve, pove Miloševič Zupančič.

Na e-Študentskem servisu opažajo tudi trend upadanja študentskega dela zaradi večje regulacije visokošolske in šolske zakonodaje ter ureditve panoge študentskega dela ter upada generacij. "Študentsko delo je v zadnjih 15 letih po številu opravljenih ur upadlo za kar 50 odstotkov," pove strokovna direktorica.

Vendar pa ni vse tako črnogledo, pove Miloševič Zupančič. "Po podatkih raziskave Ninamedie se kar 62 odstotkov mladih po šolanju zaposli pri delodajalcih, kjer so prej opravljali študentska dela. Študentsko delo tako predstavlja poligon za preizkušanje tako s strani mladih kot s strani delodajalcev in predstavlja most do redne zaposlitve," zaključi.

Vse več je tujih študentov

Miloševič Zupančič še priporoča, da delodajalci dajo priložnost tudi mladoletnim dijakom ter tujim študentom in dijakom, ki po ocenah e-Študentskega servisa predstavljajo že okoli 10 odstotkov dijakov in študentov, ki se šolajo in hkrati opravljajo študentsko delo. Velika večina tujih dijakov prihaja iz držav bivše Jugoslavija, največ iz Severne Makedonije, Bosne in Hercegovine ter Srbije.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar