Mladi zaposleni ne cenijo več zvestobe. Zanima jih svoboda

Če katera generacija ve veliko o sodobni tehnologiji, so to milenijci in predstavniki generacije Z (v grobem gre za rojene po letu 1996). Oboji so odraščali v digitalnem svetu, zaradi njihovega obvladovanja tehnologije pa so za številna podjetja postali nepogrešljivi.

Med generacijami pa ne prihaja zgolj do drugačnih pogledov na svet, razlikujejo se tudi v pogledih na delo. Mladi namesto stabilnosti in zvestobe delodajalcu cenijo individualnost, mobilnost in neposrednost, ki se ne ujemajo s tradicionalno miselnostjo starejših generacij o dolgoročni zaposlitvi v enem podjetju.

Menjava službe kot oblika napredovanja

Za številne mlade sta finančna kriza leta 2008 in pozneje pandemija prišli v času njihovega odraščanja in vključevanja na trg dela, povrh vsega pa so videli, kako so podjetja vsevprek odpuščala na tisoče delavcev, kar je izoblikovalo njihove poglede na delo. Pandemična izkušnja je mlade tudi privadila na prožne metode dela, vključno z delom na daljavo, prilagodljivimi urniki in virtualnimi stiki z zaposlenimi.

Dve tretjini pripadnikov generacije Z tako menita, da je menjava podjetja ključ do razvoja kariere, pri čemer dajejo prednost razvoju znanja in veščin ter novim izkušnjam pred zvestobo službi, je ugotovila nova študija družbe FDM.

Kriza življenjskih stroškov je bila v študiji navedena kot glavni dejavnik za spremembo kariere, pri čemer se mladi diplomanti pogosto odločajo za spremembo delovnega mesta, da bi se hitro povzpeli po korporativni lestvici in povečali svoje prihodke.

Svoboda namesto iskanja kariernega smisla

"Mlajše generacije svoje udobje in zadovoljstvo v vse večji meri povezujejo s svobodo – tako pri odločanju kot pri upravljanju svojega časa – in jim morebitne posledice ne predstavljajo omejitev," je povedala Tanja Šket, direktorica zaposlitvene agencije Atama. "Po drugi strani pa se v določenem primeru soočamo z zaposlenimi, ki preveč časa namenjajo delu."

Pri mladih je pogosta menjava zaposlitve posledica tega, da je po njihovem mnenju preveč omejitev oziroma pogojev, ki jim ne ustrezajo, meni Šket. "Seveda to ne gre posplošiti na celotno generacijo in na vse poklice, sta pa vsekakor odgovornost do dela in zvestoba iz generacije v generacijo drugačni," doda.

V poročilu foruma Oliver Wyman, ki je prav tako raziskoval delovne navade mladih, je navedeno, da 70 odstotkov delavcev generacije Z, čeprav izražajo zvestobo svojemu podjetju, še vedno aktivno ali pasivno iščejo novo zaposlitev.

Ena od možnih razlag, ki jo navaja portal Peoplematters, bi lahko bila, da generacija Z na zaposlitev gleda kot na transakcijo, sredstvo za zaslužek in uresničevanje svojih strasti zunaj dela, namesto da bi v svoji karieri iskala smisel. Ta pragmatični pristop k delu lahko povzroči manjšo zvestobo službi v primerjavi s prejšnjimi generacijami, še ugotavlja Peoplematters.

Depositphotos

 

Potrpljenje ni vrlina mladih

"Mlajšim generacijam služba pomeni prostor za osebni in karierni razvoj, kar delodajalcem povedo že na začetku," je povedala Laura Smrekar, partnerica v kadrovskosvetovalnem podjetju Competo.

Temu primerna so tudi vprašanja na zaposlitvenih razgovorih. "Mlade zanima predvsem, 'kaj je tu za njih'. Imajo potrebo po hitrem učenju in razvoju, napredovanju in prevzemanju vse bolj odgovornih delovnih nalog ali projektov," pove Smrekar. Omeni, da mladi potrebujejo ob sebi mentorje, ob katerih lahko te hitre korake tudi uresničujejo.

"Če jim organizacije takšne rasti in razvoja ne morejo ponuditi, nimajo zadržkov z menjavami. In če v tem, kar počnejo, ne vidijo smisla, prav tako hitro zamenjajo delodajalca," meni Smrekar. "Lahko bi dejali, da potrpežljivost ni ravno nekaj, s čimer bi jih lahko opisali."

Mlade generacije nas tudi spodbujajo, da delamo bolje in drugače, da redno skrbimo za rast in razvoj ter učenje. V organizacijah, ki so ustvarile kulturo vseživljenjskega učenja, mladi ostajajo dlje, saj danes ne iščejo službe, temveč organizacijo, za katero začutijo, da je vredno delati.

Smrekar opozori na dejstvo, da imajo zaradi dinamičnega trga dela mladi tudi veliko možnosti izbire. "Razmislimo torej o tem, da jim ponudimo prave razloge, zaradi katerih bodo ponosni na nas in želi delati za nas."

Delo na daljavo kot pogoj

Študija družbe FDM je ugotovila tudi, da bi tri četrtine pripadnikov generacije Z in milenijcev, ki trenutno delajo v podjetjih z možnostjo dela na daljavo ali hibridnim delom, takoj pustilo službo, če bi njihovi delodajalci uveljavili delo v pisarnah.

"To me sploh ne preseneča," o izsledkih študije pove Smrekar. "Verjamem, da se je povečal tudi odstotek zrelejših zaposlenih, ki si želijo možnost dela na daljavo. Pandemija je močno spremenila trg dela in delovno okolje. Spoznali smo, da lahko učinkovito delamo drugače, tudi na daljavo, hibridno ali od doma."

Mladi med fizičnim in digitalnim življenjem ter delom ne delajo razlik, meni Smrekar. "Zanje je to en svet, tako so odraščali, tako spoznavajo partnerje, nakupujejo, se zabavajo … in ne razumejo, zakaj bi delodajalec od njih zahteval stoodstotno fizično prisotnost v pisarni, ko pa vendarle lahko učinkovito delajo kjer koli."

Smrekar omeni tudi številne raziskave, ki so potrdile, da imata delo na daljavo in fleksibilno delo tako za zaposlene kot tudi za organizacije veliko pozitivnih učinkov in gredo v smeri trajnostnega načina življenja.

"Opažam, da je delo na daljavo ali vsaj hibridna oblika postala že pogoj, in ne več dodana vrednost," pa meni Šket iz podjetja Atama. "Več podjetij, ki so še do nedavnega zagovarjala hibridno delo ali delo od doma, ugotavlja, da takšna rešitev ni optimalna in vračajo zaposlene v pisarne. Mladi želijo več svobode in njihovo prepričanje je, da klasična oblika dela to svobodo omejuje," pojasnjuje.

Šket še doda, da mladim dajejo vzor novodobni načini komuniciranja, kjer vplivneži na družbeni omrežjih prikazujejo, kako se da z majhno količino dela po svojih pravilih doseči neverjetne uspehe. "Realnost je lahko povsem drugačna, vendar je prikazana realnost veliko močnejša," sklene kadrovica.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar