Ne zaupam šefu. Kaj storiti?

Imeti dobrega šefa v podjetju je poseben bonus oziroma sreča, če želite. Ljudje smo si po značaju različni, kot so si različni letni časi, zato je spoznanje, kakšnega šefa bo zaposleni dobil, precejšnja loterija.

Kandidat za delovno mesto lahko v določeni meri vpliva na to, v kakšnem delovnem okolju bo delal oziroma s kakšnim šefom bo imel opravka. Veliko je odvisno že od njegovih kvalifikacij in od povpraševanja po določenih kadrih na trgu dela. Kandidat z doktoratom ali znanstvenim magisterijem bo imel že v izhodišču precejšnjo prednost pred kandidatom, ki ima denimo (le) osnovnošolsko izobrazbo.

Prav tako bo imel prednost nekdo, ki se poteguje za delovno mesto na delovnem področju, kjer povpraševanje presega ponudbo. Med take kadre se denimo uvrščajo IT-strokovnjaki, piloti potniških letal, pa tudi denimo kuharji in natakarji.

Naslednji pomemben dejavnik so izkušnje in ugled. Nekdo, ki je v svojem poslu prepoznavno ime, ki se lahko pohvali s konkretnimi rezultati in ki tudi sicer uživa ugled v svoji okolici, se bo po načelu Dober glas seže v  deveto vas lahko precej bolje izpogajal za pogoje zaposlitve kot tisti, ki se šele uveljavlja ali je na splošno na slabem glasu.

Veliko je odvisno od sreče

Kljub temu se lahko pripeti, da se še tako sposoben računalničar, še tako inovativen pravnik ali še tako pogumen novinar znajde v podjetju, kjer se izkaže, da s šefom ni vse tako, kot bi pričakoval. Ta je namreč lahko značajsko sporen, lažniv, nezanesljiv, dvoličen. Lahko je tudi nagnjen k mobingu, spolnemu nadlegovanju. Lahko ima druge osebne ali osebnostne težave.

Nekateri šefi lahko naredijo zelo dober prvi vtis, a se kasneje, šele po več mesecih, izkaže, da je bil vtis varljiv. Lahko se izkaže, da so slabi organizatorji, neutemeljeni kritiki, patološki egoisti, lahko širijo slabo energijo, slabo plačujejo in podobno.

Kako lahko v takih primerih ukrepa zaposleni?     

Najprej odkrit pogovor

Vselej je najboljša možnost odkrit pogovor z delodajalcem. Čeprav se te možnosti marsikateri delavec otepa, ker se boji, da bo zaradi tega izgubil službo, bo več pridobil, če bo igral z odprtimi kartami. Naj delodajalcu pove vse, kar ga moti, in razumen delodajalec bo to tudi upošteval. Če pa ne bo, pa bo imel delavec še en dokaz več, da gre za spornega šefa in da je najbolje, da z njim čim prej prekine sodelovanje.

Vztrajanje v toksičnem delovnem okolju ima namreč lahko številne negativne posledice za zaposlenega, pri čemer prejemanje rednega dohodka ne bi smel biti prevladujoč argument. Delavec lahko namreč zaradi stalnih težav s šefom izgubi (fizično in psihično) zdravje, zaradi tega se mu lahko poslabšajo odnosi v družini in med prijatelji in tako se bo še tako dobra plača izkazala le za slabo tolažbo.   

Depositphotos

 

Kaj pa prijava delovni inšpekciji?

Tudi to je ena od možnosti. Še posebno, če želi delavec spor z delodajalcem rešiti, ne da bi se pri tem osebno izpostavljal. S prijavo delovni inšpekciji pa ne bo uspel samo zato, ker šefu ne zaupa, ampak bo moral v prijavi izkazati kršitev delovnopravne zakonodaje, denimo nadlegovanje na delovnem mestu ali pa neizplačilo plače. Delovna inšpekcija namreč nadzira izvajanje zakonov, drugih predpisov, kolektivnih pogodb in splošnih aktov, ki urejajo delovna razmerja, plače in druge prejemke iz delovnega razmerja. Zgolj sporni značaj šefa pa sam po sebi ne pomeni kršitve zakonodaje.   

Prav tako lahko zoper delodajalca vloži tudi tožbo pred delovnim sodiščem, a bo moral tudi v tem primeru v njej uveljavljati konkretno kršitev delovnopravne zakonodaje, ki jo bo moral tudi ustrezno dokazati (z listinami, pričami in podobno). Takšen korak pa je lahko finančno precej zahteven.   

Depositphotos

 

Odpoved pogodbe o zaposlitvi

Dobra novica je, da lahko delavec kadar koli, ne da bi za to navajal razlog, odpove pogodbo o zaposlitvi. Tako odpoved lahko poda vselej in je ni treba posebej argumentirati. Tudi če je razlog odpovedi nezaupanje šefu oziroma slabi odnosi z njim, ni treba, da delavec v odpovedi to tudi zapiše. To je morda še bolje, saj mu lahko razpihovanje ognja v nezdravem delovnem okolju škodi.

Prav tako lahko delavec izredno odpove pogodbo o zaposlitvi. Ta način je zahtevnejši, saj jo lahko poda samo v primerih hujših kršitev delodajalca, denimo, če mu delodajalec ni zagotavljal enake obravnave v skladu s 6. členom zakona o delovnem razmerju (ZDR-1) ali če mu delodajalec ni zagotovil varstva pred spolnim in drugim nadlegovanjem ali trpinčenjem na delovnem mestu v skladu s 47. ZDR-1.